Piše: G. B.
Portal Visionergeo je na omrežju X objavil, da namerava Finska odgovoriti na vedno večjo prisotnost ruske vojske na drugi strani meje.
Finska se pripravlja na bistveno močnejšo rusko vojaško prisotnost vzdolž svoje meje po vojni, hkrati pa želi okrepiti Ukrajino in se pripravlja na možne ruske sabotaže na svojih tleh.
Finski predsednik svari
Predsednik Finske Alexander Stubb je potrdil, da Rusija že gradi vojaško infrastrukturo vzdolž 1340 kilometrov meje s Finsko, v Helsinkih pa pričakujejo, da se bodo ruske sile sčasoma tja premestile. Finska namerava Ukrajini zagotoviti tudi ključna sredstva za zračno obrambo iz lastnih rezerv, še piše omenjeni portal.
Stubb je ob tem poudaril zelo velik pomen ukrajinskih izkušenj na bojišču ter zatrdil, da ima Ukrajina zdaj več podatkov o sodobnem vojskovanju kot vsa Evropa skupaj. Hkrati se Finska pripravlja na morebitne ruske sabotaže, povezane s proizvodnjo orožja za Ukrajino. Kot je še opozoril, se je njegova država že večkrat soočila s hibridnimi napadi in je zato pripravljena na različne scenarije.
Helsinški pristop je zato vse bolj zgrajen na dveh točkah: pomagati Ukrajini, da ostane dovolj močna, da v tem trenutku zadrži Rusijo, hkrati pa Finsko pripravljati na potencialno najbolj nevaren ruski vojaški položaj po koncu vojne.
Leta 1939 so se sovjetske čete opekle na Finskem
V zgodovini se je takšen napad že zgodil in sicer leta 1939, natančneje 30. novembra istega leta. Po podpisu zloglasne pogodbe z nacistično Nemčijo je Stalin začel s pritiski na Finsko ter v zameno za del Karelije od Finske zahteval umik od 20 do 25 kilometrov od meje med državama in da ji ta v upravljanje prepusti polotok Hanko. Ker se Finska s tem ni strinjala, se je Sovjetska zveza odločila za ostrejše ukrepanje. S svojim topništvom so 26. novembra pričeli obstreljevati svoje lastne čete in za smrt sovjetskih vojakov obsodili Finsko.
Stalin je nato zahteval, da se Finska opraviči in izvede premik mej med državama v razdalji od 20 do 25 kilometrov. Ker pa Finska ni želela priznati krivde za vpletenost v incident, ki ga sploh ni sprožila, je Stalin to izkoristil sebi v prid in razdrl sporazum o nenapadanju. S tem se je začela vojna med državama, ki jo poimenujemo tudi kot zimsko vojno. Odpor Finske je bil dejansko zelo velik in je sovjetskim četam povzročil velike izgube. Mirovna pogodba marca 1940 je tako dejansko pomenila poraz Sovjetske zveze.
Mir je v nevarnosti
Zagotovo pa ni ušlo svetovni javnosti dogodek v Moskvi, ko sta bila pred kratkim na obisku tako predstavnik Svetega sedeža kot šef Cie. Po nekaterih podatkih naj bi Vladimirja Putina Američani pregovarjali, da bi pomagal pri ponovnem odprtju Hormuške ožine, pri tem pa je Rusija prošnjo odločno zavrnila, kar niti ni presenetljivo, saj je zaveznik Irana.
Kot poročajo, Rusiji grožnje s sankcijami ne pomenijo nič. Kar pomeni, da se Washingtona prav nič ne boji. Za svetovni mir je to zelo slaba novica.
