Piše: J. S. / vir: biologicperformance.com
Leta 1960 se je David Latimer odločil posaditi semena posaditi v zaprto steklenico. Niti slutil ni, da se bo to spremenilo v čudovito študijo primera samozadostnega zaprtega ekosistema, ki so ga imenovali »najstarejši terarij na svetu«.
David je terarij uredil leta 1960 tako, da je v desetlitrsko steklenico dal četrt litra vode in komposta ter posejal rastline. Nato je z žico spustil setev pajkovcev. Steklenico je postavil v sončen kot ter pustil materi naravi, da je opravila svoje: neskončni življenjski krog se je lahko začel: fotosinteza. Vlaga se v steklenici poveča in začne padati nazaj na rastline. Listje odpada odpada in gnije, pri čemer nastaja ogljikov dioksid, ki ga rastline potrebujejo za prehrano.
Davidov v steklenico zaprti vrt je še vedno uspešen, robusten in s cvetočim rastlinskim svetom, čeprav ni bil zalit vse od leta 1972 in v steklenico ni prodrl zunanji zrak. Latimer je namreč odprl steklenico le leta 1972, da bi zalil rastline, ki so potem ostale zaprte brez sveže vode ali zraka.
Zapečateni vrt že leta in leta stoji na istem mestu v Cranleighu v Surreyju, svetu pa so ga prvič pokazali v prispevku Gardeners Question Time na Radiu 4 na BBC-ju avtorja Chrisa Beardshawa, ki je sicer oblikovalec vrtov. Dejal je, da je Davidov zapečateni vrt popoln krog življenja in odličen primer sposobnosti rastlin za recikliranje. Dodal je tudi, da gre za isto metodo, s katero se NASA trudi, da bi ustvarila pogoje za gojenje rastlin v vesolju.
