Piše: mag. Tadej Ian
V prispevku pojasnjujemo, kako zahodni izobraževalni sistem, ki je pred četrt tisočletja pospešil prevlado Zahoda na svetu, danes zaradi svoje zastarelosti po tekočem traku proizvaja ne le številne nekoristne, pač pa celo škodljive izobražence, ki zahodno civilizacijo vse bolj peljejo v propad.
V naši civilizaciji je še do pred nekaj leti strogo veljalo, da je izobrazba absolutno koristen proces, ki pomaga pospeševati človeški napredek. Danes pa vidimo, da to ni nujno res. Težava je v neustreznem izobraževalnem sistemu, ki številnim izobražencem in s številnimi izobraženci, ki iz njega izidejo, povzroča več škode kot koristi. Prvi del škode poteka na individualni ravni. Posameznik, ki v izobraževalni sistem vstopi, verjame, da mu bo izobrazba izboljšala življenje in da bo on sam s pomočjo izobrazbe izboljševal življenje drugim. Ko s trdim delom osvoji diplomo, magisterij ali doktorat, to razume, kot da je dozorel, postal moder človek in da lahko začne spreminjati svet na bolje, saj naj bi mu izobrazba omogočila pamet, primerjalno prednost pred neizobraženimi. Če je bil izobraženec zapeljan in je po končanem izobraževanju na slabšem, kot je bil, preden se je sploh začel izobraževati, bo sebi dejansko poslabševal življenje in se onesrečil, ker bo povzročal škodo samemu sebi, saj bo sprejemal napačne odločitve zaradi lastne deformirane osebnosti oz. pameti. Če pa je takih izobražencev veliko, bo njihovo skupno delovanje povzročilo, da se bo slabšal položaj skupnosti, v kateri delujejo. In to je drugi del škode, ki poteka na kolektivni ravni.
Moderno šolstvo je zastarela pralnica možganov
Izobraževalni sistemi, ki danes delujejo na Zahodu, so vsi kopija oz. nadgradnja pruskega šolskega sistema, ki je bil v 60. letih 18. stoletja izvrstna inovacija. Prusi so tedaj zasnovali šolski sistem z namenom, da razvijejo osnovno inteligenco preprosti, omejeni ter do tedaj popolnoma neizobraženi pruski raji in tako dobijo bolj kakovostne podanike pruskega kralja in kvalitetnejše vojake, ki bodo branili in ozemeljsko širili Prusijo. V tistem času je bil ta sistem res zelo napreden in koristen, ker je izboljšal položaj ljudi in njihove domovine v okolju, v katerem so bile državne tvorbe v nenehnih vojnah. Toda dolgoročno sta obstajali dve veliki težavi pruskega izobraževalnega sistema, ki so ga brez izjeme kopirale vse tedanje zahodne države, vključno z ZDA. Prva težava je bila v tem, da so Prusi sredi 18. stoletja zasnovali samo osemletko, osnovno šolo torej, ki je bila zanje poglavitna, ker se tedaj množična srednja izobrazba ni zdela potrebna. Druga težava pa je bila, da je z današnjega vidika pruska osemletka delovala kot pralnica možganov, saj glede na intelektualno raven tedanjega pruskega ljudstva kaj drugega niti ni bilo mogoče narediti, in to ob tem, da so tedaj notranje in zunanje politične razmere tak izobraževalni pristop pravzaprav objektivno tudi zahtevale.
Danes se soočamo s težavo, da je sodoben izobraževalni sistem še vedno le kozmetično popravljen pruski in da je bil podoben – če že ne isti – pristop pruske osemletke prenesen tudi na višje stopnje izobraževanja, srednjo, dodiplomsko in celo podiplomsko izobraževanje torej. Odveč je poudarjati, da je to popolnoma neustrezno, ker višje stopnje izobraževanja terjajo drugačen pristop kot v osnovni šoli, to je bistveno več kritičnosti in osebne kreativnosti, da o tem, da je svet danes popolnoma drugačen, kot je bil pred četrt tisočletja, in so sedaj močno drugačne tudi zahteve okolja, sploh ne govorimo. Na podoben način, kot so Prusi v svojih osemletkah »štancali« požrtvovalne vojake oz. kraljeve podanike, danes zahodni izobraževalni sistemi »štancajo« visoke izobražence. Težava je v tem, ker je metodologija še vedno pruska in prihaja do (ne)hotenega pranja možganov tudi v okviru modernih zahodnih šolskih sistemov. Privrženci demokracije, ki so v šolskem sistemu na položajih, to počno nehote, medtem ko privrženci totalitarnih levih ideologij to počno hote.
Inflacija izobrazbe in poneumljanje
Pred prusko izobraževalno reformo je bilo izobraženih ljudi zelo malo. Tako je imelo znanje na ravni osnovne šole približno takšno primerjalno vrednost glede na populacijo, kot jo ima danes doktorat znanosti. Pred pruskim šolstvom so maloštevilni (večinoma domači) učitelji delali z učenci večinoma individualno in v njih prebujali pamet, medtem ko so bile univerze tedaj centri modrosti. Univerze danes pa so postale štance izobražencev. Slednji pogosto diplomirajo tudi iz popolnoma banalnih tem, ki nimajo nikakršne dodane vrednosti. »Industrijsko« šolstvo tekočega traku je slabo iz več razlogov. Prvič, nekateri izobraženci na podlagi izobrazbe gradijo vehemenco, na podlagi katere vzpostavijo aroganco do manj izobraženega dela populacije. Drugič, moderna izobrazba se preveč gradi na podlagi podajanja informacije, namesto da bi človeka kakovostno formirala, kot so to počeli pred pruskim šolstvom, ko so ljudem vsiljevali bistveno manj informacij, ampak so delali na graditvi osebnosti. Izobraženi ljudje se tako spreminjajo v poneumljene leksikone, medtem ko so bili nekoč viri modrosti. Tretjič, ljudstvo Zahoda se v splošnem poneumlja, pri čemer imata ogromno vlogo morje informacij, ki so vsem na dosegu roke na internetu, in izobrazba, ker Zahodnjaki zamenjujejo doseganje izobrazbe z doseganjem življenjske modrosti in pameti, kar seveda ni isto. Težava moderne izobrazbe je namreč v tem, da izobrazba sama sebi postaja namen, namesto da bi izobrazba pomagala k izboljšanju življenja izobraženca. To se dogaja zato, ker pri veliki večini po tekočem traku nastalih izobražencev ni več aplikacije izobrazbe v realno življenje, kar z drugimi besedami pomeni, da velika večina moderne izobrazbe ni uporabna v vsakdanjem življenju.
Informacije, ki so prek zastarelega izobraževalnega sistema vsiljene v ljudi, tako naredijo več škode kot koristi, ker so zaradi disfunkcionalnega izobraževalnega sistema moderni izobraženci preusmerjeni od zakonitosti realnega življenja v nekakšen umetno ustvarjeni »balon« kolektivne identitete, ki je oddvojen od narave in je samemu sebi namen. Moderni izobraženci so tako »odzemljeni«. Posledica vsega tega je rušenje civilizacije, saj vsi diplomanti, magistranti in doktoranti tega sveta in vse informacije tega sveta ter vsa tehnologija tega sveta ne morejo pomagati Zahodu, če se izgublja zdravorazumska pamet, ki je ključna za preživetje. Izgubljanje zdravorazumske pameti pomeni nasilno izstopanje iz naravnih zakonitosti. In prav to se danes dogaja v postmodernističnem družboslovju, v katerem dominirajo radikalno leve ideologije, ki so v popolnem nasprotju z naravo življenja (prebujenstvo, radikalni feminizem, bela krivda, forsiranje ideologije LGBT+ itd.), ter v moderni klimatologiji, ki jo je opustošila šarlatansko vsajena in na zgrešenih računalniških modelih afirmirana fiksna ideja o človekovi krivdi za podnebne spremembe. Če ni zdravorazumske pameti, civilizaciji pri preživetju ne pomaga nobena tehnologija, ki jo ustvarjajo tehnične znanosti, in nobeno razumevanje naravnih procesov, ki jih prispevajo naravoslovne znanosti, ker človek ob odsotnosti zdravorazumske pameti deluje proti lastnemu preživetju s sprejemanjem katastrofalnih političnih odločitev, kar se pod vplivom z zdravim razumom skreganega modernega družboslovja in moderne klimatologije na Zahodu tudi dogaja. Leve ideologije po eni strani povzročajo odklon od zdravorazumske pameti, po drugi strani pa je njihova rast posledica odklona od zdravorazumske pameti. Zato politika Zahoda, ki naseda levim ideologijam, ustvarja začaran protirazvojni krog Zahoda.
