14.9 C
Ljubljana
sobota, 1 oktobra, 2022

Pozor! Vročina nevarna tudi za hišne ljubljenčke

Piše: C. R., STA

Med poletnimi meseci morajo lastniki še posebej poskrbeti za hišne ljubljenčke, saj so lahko vpliv vročine, pa tudi žuželke in zajedavci zanje nevarni. Živali ne smejo puščati v zaprtem avtomobilu, nuditi jim morajo dovolj vode, je pojasnila Darja Pavlin iz nacionalnega centra za dobrobit živali ljubljanske veterinarske fakultete.

Lastniki hišnih ljubljenčkov morajo biti poleti pozorni predvsem na to, da živali ne izpostavljajo vročini, je poudarila Pavlinova. Sprehajajo naj jih zjutraj ali zvečer, ob tem pa naj se izogibajo vročim asfaltnim površinam. Vročina in fizična aktivnost na vročini sta nevarni predvsem za kratkogobčne pasme, kot so na primer različne vrste buldogov, shi tzuji, mopsi in pekinezerji, ter za živali s kroničnimi boleznimi srca in dihal, je pojasnila za STA.

Živali morajo imeti na voljo vedno dovolj vode, v hujši vročini pa lahko tudi nekoliko izgubijo apetit. Lastniki morajo biti med poletnimi meseci po njenih besedah zato še posebej pozorni na to, da skrbijo za nivo higiene pri prehrani, da ne puščajo hrane na toplem predolgo ter sproti odstranjujejo nepojedeno hrano.

Pomanjkanje vode lahko sicer vodi v dehidracijo živali ali do tega, da doživi toplotni udar. Ta se sicer pojavi pri daljši izpostavljenosti telesa visokim temperaturam ob sočasni nezmožnosti hlajenja. Po njenih besedah ni nujno, da se pojavi med fizičnim naporom, ampak je dovolj že izpostavljenost visokim temperaturam, zlasti, če ima žival istočasno oteženo možnost hlajenja.

Nevarno je predvsem puščanje živali v zaprtem avtu na vročini, zaradi česar naj jih lastniki ne puščajo niti minute zaprte v avtomobilu, ne glede na to, ali je avto parkiran v senci, je poudarila Pavlinova. Po podatkih Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) lahko namreč pri zunanji temperaturi 30 stopinj Celzija temperatura v avtu po desetih minutah naraste na 37 stopinj, po pol ure na 46, po eni uri pa že na 56 stopinj. Zaradi hitro naraščajoče temperature živali ne smemo puščati zaprtih v razgretem avtomobilu, opozarjajo tudi na spletni strani AMZS.

Klinični znaki udara so pohitreno in oteženo dihanje, sopenje ali glasno dihanje, navaja Pavlinova. Lahko se slinijo, sluznice so suhe in vijolične barve, lahko tudi bruhajo, dobijo drisko ali pride do krvavitev po koži oziroma sluznicah. Pojavijo se lahko tudi krči ali epileptični napadi, živali lahko postanejo tudi dezorientirane, neodzivne oziroma omedlijo, je pojasnila.

Pri toplotnem udaru je po njenih besedah boljša preventiva kot kurativa, če pa lastniki sumijo, da ima njihov pes toplotni udar, je nujen obisk veterinarja. Žival lahko poskušajo ohlajati že lastniki sami z namakanjem v mlačni vodni kopeli, s polivanjem z mlačno, ne mrzlo vodo ali s hlajenjem z ventilatorji. Lastniki naj žival z vodo hladijo do normalne telesne temperature in pazijo, da ob tem vode ne vdihne, svetuje Pavlinova.

Določene živali je pred vročino mogoče zaščititi tudi s kremo za zaščito pred soncem, pri čemer svetuje Pavlinova uporabo veterinarskih preparatov, ki niso nevarni za živali in nimajo vonjav, ki bi bile neprijetne za živali. Uporabo kreme svetuje za določene živali, predvsem zunanje mačke z belo dlako po glavi, pri katerih se lahko zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom razvije kožni rak na izpostavljenih delih ter za brezdlake živali in živali z določenimi kožnimi boleznimi.

Poleti morajo biti lastniki živali pozorni tudi na žuželke in zajedavce, predvsem klopi lahko predstavljajo precejšnjo nevarnost, ker lahko prenašajo resne bolezni. Najpomembnejši način spopadanja s klopi je preventiva, pri čemer svetuje Pavlinova uporabo ustreznih antiparazitikov. Pred uporabo pa naj lastniki natančno preberejo navodila, da se seznanijo z delovanjem posameznega preparata, saj so nekateri preparati, ki se neškodljivo uporabljajo pri psih, lahko življenjsko nevarni za mačke, opozarja. V kolikor se klop že prisesa na žival, pa ga je najlažje odstraniti s posebnim orodjem oz. prilagojenimi pincetami.

Nevarnost predstavljajo tudi piki čebel in os. Na spletni strani Veterinarskega centra Plevnik navajajo, da slednji večinoma niso problematični, razen za živali, ki so na pike alergične. Če pri živali zateče le del telesa, kjer je pik, lahko lastniki oteklino ohladijo z mrzlimi obkladki, če pa zateče cel gobček, oči in dobi po telesu bule pa gre za alergično reakcijo in je treba obiskati veterinarja.

Za živali pa je treba poskrbeti tudi med potovanji. Med drugim lahko zanje nevarnost predstavlja srčna glista, ki se glede na podatke evropskega znanstvenega svetovalnega organa za parazitoze družnih živali ESCCAP pojavlja v celotnem sredozemskem področju, vključno s Slovenijo in na sever do Avstrije in Slovaške, je pojasnila Pavlinova. Srčna glista ima zelo dolg razvojni krog in se lahko znaki pojavijo celo leta po okužbi, zaradi česar je redna preventiva za vse živali, ki potujejo v endemična področja, ključnega pomena.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine