Tradicionalni slovenski zajtrk ob dnevu slovenske hrane, ki je namenjen podpori pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanju samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, so danes za otroke pripravili tudi v ptujskem vrtcu. Malčkom so za zajtrk ponudili kruh z domačim maslom in medom ter jabolka in mleko.
Še posebej praznično je bilo za otroke v enoti Podlesek v središču najstarejšega slovenskega mesta, kjer so pričakovali kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, a je zaradi bolezni namesto nje prišla vodja njenega kabineta Andrejka Majhen. Obiskala jih je tudi županja Nuška Gajšek in nekateri lokalni pridelovalci in predelovalci hrane.
Otroci so se na obisk lepo pripravili in pripravili bogat kulturni program, nato pa se odpravili po igralnicah na zaslužen medeni zajtrk. Ena od njihovih vzgojiteljic Vesna Sodec Grula je povedala, da otroci zelo radi jedo vse domače jedi, tudi vsakoletni dogodek pa k temu veliko prispeva, saj se tako najmlajši zavedajo pomena domače in lokalno pridelane hrane.
Predstavnica kmetijskega ministrstva je povedala, da so po vseh letih, odkar traja projekt, že zaznali trend, da se o prehranjevanju več pogovarjajo in da je že samo po sebi umevno, da otroci morajo zajtrkovati. Zagotovo pa je po njenem mnenju na tem področju še kar nekaj manevrskega prostora, zlasti med srednješolsko populacijo, v kateri marsikdo opušča redno prehranjevanje.
“Skozi aktivne ukrepe se na ministrstvu trudimo tudi za čim večjo nabavo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, kjer ugotavljamo, da je včasih povpraševanje celo večje od trenutnih zmožnosti lokalnih pridelovalcev,” je dejala Majhnova in spomnila, da so na voljo tudi sredstva in ukrepi, ki jih v ta namen zavodi lahko črpajo. Veliko je po njenem še možnosti zlasti pri izobraževanju tistih, ki so v njih zadolženi za naročanje hrane.
Da premalo pozornosti dajemo zajtrkom, je menila ptujska županja, ki zato meni, da bi bilo potrebno že pri otrocih začeti s promocijo zdrave in domače hrane. Ob tem bi si Gajškova tudi želela, da bi jo vsi skupaj bolj cenili in spoštovali, tega pa se je po njenem potrebno začeti učiti že v vrtcih.
Tudi na ptujski občini si prizadevajo za to, da bi bilo v vseh javnih zavodih več lokalno pridelane hrane, ki je bolj zdrava in vemo, od kod prihaja, posebnih sredstev in ukrepov v ta namen pa za zdaj nimajo v načrtu.
Po besedah ravnateljice Vrtca Ptuj Marije Vučak s ptujskimi čebelarji in drugimi pridelovalci hrane sodelujejo skozi vse leto, saj si želijo, da bo otroci jedli zdravo ter da bi bila pot iz njive na krožnik čim krajša.
Delež lokalno pridelane hrane pri njih povečujejo, a ta še vedno znaša le okoli desetino vsega. Med to je največ zelenjave in sadja, kar je odvisno predvsem od sezone, pa tudi mleka, masla, pekovskega peciva in drugih mlečnih izdelkov. “Ker smo velik vrtec, je včasih težava, ker nam ne morejo stalno dobavljati,” je pojasnila Vučakova.
Otroci imajo po njenih besedah sicer zelo različne okuse, zato vsem ni všeč vse, zagotovo pa se odnos do hrane izgrajuje med najmlajšimi, pri čemer je v veliki meri odvisen od prehranjevalnih navad, ki jih pridobi doma. Velikokrat so prav vrtci tisti, ki otrokom ponudijo drugačno in bolj tradicionalno hrano, jedi na žlico, domače namaze. Potem pa je tudi od staršev odvisno, kako otrokom prestavijo jedilnik v vrtcu, je še dodala ravnateljica.
