Piše: Kavarna Hayek
Gerard Gierlinski, paleontolog na poljskem geološkem inštitutu, je poleti 2002 mislil, da bo imel v Grčiji romantične počitnice s svojim dekletom Beato Piechik. Na koncu se je izkazalo, da ga je sprehod po plažah Trahilosa na zahodu Krete pripeljal do odkritja, ki dramatično spreminja dozdajšnjo zgodbo o človeški rasi in o nastanku človeka; zgodbo, o kateri med znanstveniki še vedno potekajo ostre razprave.
»Bilo je okoli poldneva in sončna svetloba je bila premočna, da bi lahko videl vse podrobnosti odtisov. Toda takoj sem lahko ugotovil, da to niso dinozavrove sledi. Posnel sem več fotografij odtisov in si zapisal koordinate, da bi lahko znova našel ta kraj,« je lani za Smithsonian magazine povedal Gerard Gierlinski.
Po idiličnih počitnicah se je vrnil domov, kretskih odtisov pa si nikakor ni mogel izbiti iz glave. Osem let se je spraševal o njih. Leta 2010 se je vrnil na Kreto. »Bil je že skoraj večer, ko sem ponovno obiskal tisto kamnito ploščo na plaži, na kateri turisti pogosto sedijo, ko pijejo in zrejo v morje. Tokrat so dolge sence jasno razkrile obris stopinj – odtisov, ki so jasno spominjali na obliko njegove lastne noge,« se je spominjal Gierlinski.
Tokrat je na Kreto prišel skupaj s kolegom Grzegorzom Niedzwiedzkim, še enim poljskim paleontologom, ki je aktiven na švedski Univerzi v Uppsali. Podrobno sta preučila sledi stopal in 2017 objavila svoja odkritja.
Sledi 50 odtisov človeških stopal, ki sta jih našla, so stari 6,05 milijona let (sprva so bili datirana na 5,7 milijona let, nove raziskave so potrdile, da so 0,3 milijona let starejši), segajo v čas miocena. Odtis stopala desne noge je tipično človeški. Kar je glede na starost odtisa senzacionalno odkritje, kajti prejšnje raziskave so naše prednike postavljale v Afriko (z opičjim stopalom).
Vse od odkritja fosilov avstralopitekov v južni in vzhodni Afriki velja prepričanje, da človeška rasa izvira iz Afrike, piše švedski portal Forskning. Nedavno odkriti fosili, najdeni v isti regiji, kot so ikonični 3,7 milijona let stari odtisi stopal Laetoli iz Tanzanije, ki kažejo človeška stopala in pokončno hojo, so utrdili idejo, da hominidi (zgodnji člani človeške rase) ne le izvirajo iz Afrike, ampak da je tam ostal v »izolaciji« več milijonov let, preden se je razširil v Evropo in Azijo. Odkritje približno 6,05 milijona let starih odtisov človeških stopal s Krete so to teorijo obrnili na glavo in nakazali, da je resničnost bolj zapletena.
Človeška stopala imajo – za razliko od stopal vseh drugih kopenskih živali – zelo izrazito obliko. Gre za kombinacijo dolgega podplata, petih kratkih naprej obrnjenih prstov brez krempljev (s palcem, ki je večji od drugih prstov). Človekovo stopalo je edinstveno. Stopala naših najbližjih ´sorodnikov´, velikih opic, so bolj podobna človeški roki s palcem, ki štrli ob strani. Laetolijeve stopinje, za katere domnevajo, da jih je naredil avstralopitek, so precej podobne tistim sodobnih ljudi, le da je peta ožja in podplat nima pravilnega loka. Nasprotno pa je imel 4,4 milijona let …
Nadaljevanje si lahko preberete TUKAJ.
