10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Knjiga o zgodovini slovenskih društev na Hrvaškem

Pred dnevi so preko spletne aplikacije na Hrvaškem predstavili knjigo Slovenska društva na Hrvaškem od leta 1886 do 1991, avtorice Barbare Riman. Zgodovinski pregled delovanja slovenskih društev do leta 1991 so približali javnosti v pogovoru z Rimanovo, ki je tudi predsednica zveze slovenskih društev na Hrvaškem.

 

Gradivo v knjigi obravnava nastanek, razvoj, delovanje in tudi zamiranje slovenskih društev na Hrvaškem v obdobju od konca 19. stoletja, ko je zabeleženo delovanje prvega slovenskega društva na prostoru Hrvaške, pa vse do leta 1991, ko pride do spremembe državnega in političnega sistema in ko pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem dobijo status narodne manjšine, je izpostavila Rimanova v svoji knjigi. Predstavitev na spletu je organizirala osrednja knjižnice Slovencev na Hrvaškem v Karlovcu.

V obravnavanem obdobju je bilo vsaj 42 slovenskih društev, ki so delovala v večjih hrvaških mestih. Ustanovili so jih posamezniki, ki so zapustili slovenske kraje iz različnih razlogov in si življenje organizirali v različnih krajih Hrvaške. Slovenska društva so ustanovili, ko so Slovenci dojeli, da se njihov, slovenski jezik in kultura, ki so ju prinesli od doma, razlikujeta od tistih v novi domovini, je poudarila avtorica.

Kot prvo slovensko društvo na Hrvaškem ostaja zabeležena čitalnica v Pulju iz leta 1886. Podatki Rimanove kažejo, da so še enajst slovenskih društev ustanovili med letoma 1904 in 1913. Med drugim so se Slovenci organizirali v Pulju, Opatiji (Volosko), na Reki (Sušak), v Karlovcu in Zagrebu. Ob tem je bilo v Pulju in na Reki več slovenskih društev, v ostalih mestih pa so zabeležili delovanje zgolj po enega društva.

Avtorica navaja, da je na podlagi organiziranega delovanja videti, da so bila določena zgodovinska obdobja, odvisno od politično-zgodovinskih razlogov, bolj plodovita ali skromnejša.

“Kot zlato obdobje slovenskega (samo)organiziranja je mogoče navesti obdobje med obema vojnama v Zagrebu, ko je mesto imelo posebno vlogo, slovenska društva pa najdemo tudi v drugih hrvaških krajih,” je izpostavila.

Meni, da sta za delovanje slovenskih društev na Hrvaškem značilni dve osrednji usmeritvi, podporna in kulturno-prosvetna. Medsebojno sta se izmenjavali in prepletali. V delovanju društev je tako vidna podporna in človekoljubna dejavnost, s ciljem pomagati sonarodnjakom. Ta pomoč je bila pogosto moralna, a tudi gmotna.

Delovanje slovenskih društev je v glavnem temeljilo na raznovrstnih dejavnostih, od tečajev tujih jezikov, literarnih delavnic in dramskih predstav, do pevskih skupin in zborov. Skupno tem dejavnostim je bilo to, da so bile usmerjene v ohranitev slovenskega jezika in kulture, načina življenja in običajev, ki se še danes negujejo v slovenski tradicionalni kulturi, je sklenila Rimanova, ki je od leta 2017 vodja reške podružnice ljubljanskega inštituta za narodnostna vprašanja.

V zvezi slovenskih društev na Hrvaškem je 15 slovenskih društev z različnih koncev Hrvaške, od Dubrovnika in Osijeka preko Zagreba, Karlovca in Varaždina do Reke, Pulja in Umaga.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine