Piše: blagovest.si
Morda se je prav v teh dneh marsikdo spomnil, s kakšnim idealizmom smo Slovenci v letih po osamosvojitvi korakali proti cilju – postati del Evropske unije, v skupnost držav in narodov, ki tvori neko zaokroženo celoto. To se je zgodilo leta 2004, kar pomeni, da se počasi približujemo dvajsetletnici tega velikega dne. Seveda pa so nas v tem času mnogi dogodki postavili na realna tla in nas spomnili, da Evropska unija pač ni Indija Koromandija ali kakšna obljubljena dežela. Navsezadnje nas je na to spomnil tudi prvi odhod katere od držav iz te družine – namreč izstop Velike Britanije.
Prav takšni dogodki nas opominjajo, da Evropa kot taka še ni enako kot Evropska unija. Slednja je nastala po drugi svetovni vojni prvotno kot skupnost na osnovi gospodarskega sodelovanja med državami, ki so bile še nekaj let nazaj med seboj v vojni. Vendar pa so se ustanovni očetje tedaj še neobstoječe Evropske unije, kot jo poznamo danes, zavedali, da je vezno tkivo Evrope vendarle nekaj veliko več kot gospodarski interesi posameznih držav. Leta 1949 je nastal Svet Evrope kot organizacija za varovanje človekovih pravic ter vladavine prava. Leto zatem je francoski državnik Robert Schuman predstavil evropsko deklaracijo, ki je postala osnova za kasnejše povezovanje evropskih držav, seveda takrat le na evropskem zahodu, saj je bila vzhodna polovica Evrope pod nadzorom sovjetskega imperija, medtem ko se je Titova Jugoslavija obračala k t. i. Tretjemu svetu (neuvrščeni). Prelomnic, ki so sledile, je bilo precej: od ustanovitve gospodarske zveze za premog in jeklo, Rimske pogodbe in Maastrichtske pogodbe pa vse preko Lisbonske pogodbe se je forma evropske zveze držav spreminjala. Tudi s sprejemom novih članic. A tu se je začelo zatikati, saj se je pokazalo, da obstaja »Evropa dveh miselnosti« in da nadnacionalni okvir ne bi smel preglasiti izvorno identiteto držav članic. Tudi preko migrantske krize ter razprav o vladavini prava v novejših članicah EU iz t. i. Višegrajske skupine se je pokazalo, da obstajajo precej neenotni pogledi na to, kakšne pristojnosti naj ima Bruselj v odnosu do posamičnih članic. In tu nismo daleč od tistega znanega predloga, ki se je pojavil v času razpadanja Jugoslavije, namreč o asimetrični federaciji.
Več si lahko preberete TUKAJ.
