Piše: Gašper Blažič
Vsi dosedanji ustvarjalci filmske franšize o znamenitem agentu 007, vključno z glavnimi igralci, so lahko od letošnjega Blejskega strateškega foruma dalje v hudi zadregi.
Pokazalo se je, da slavni rek Kovinotehne »nemogoče je mogoče« tudi v realnosti deluje. In ne samo na filmskem platnu. Kar pomeni, da slavni James Bond ne bo več zanimiv za javnost, ker imamo v Evropi nekoga, ki je močnejši in učinkovitejši od njega. In to je, dame in gospodje, nihče drug kot naš dragi premier Robert Golob, ki je na Bledu v začetku septembra slavnostno oznanil celotnemu svetu, da bi lahko celo Alekseja Navalnega rešili iz Putinovega ujetništva. No, niso ga rešili, ker je prehitro umrl – ampak bili so pa blizu, in to šteje!
Priznati je treba, da je Golob sicer pravi mojster za časovnice. In verjetno ve, da je Navalni umrl (pošteno povedano: so ga »umrli«) sredi letošnjega februarja. Eno leto in dva tedna po tistem, ko je bila slovenska javnost obveščena, da v naših zaporih prebiva ruski vohunski par, ki je bil daleč od oči javnosti ujet že na predlansko miklavževo. Uf, res so dolgo čakali in pustili uboga kakor-Argentinca v zaporu, da sta ju lahko v tem času zalagala z nasveti tako uslužbenec veleposlaništva Ruske federacije kot tudi Sova. Po letu in pol so se naši organi le zmigali in ju tako rekoč sredi pravosodnih počitnic v zelo hitrem sodnem procesu obsodili na zaporno kazen.
Te pa nista odsedela, ker sta pod budnim očesom naše države še isti večer odfrčala v Rusijo. Kajpada Putinu v objem. In ta izmenjava ujetnikov je bila menda odmevna mednarodna akcija, v kateri naj bi bila zelo vidno vlogo odigrala slovenska vlada, za kar je Golobu čestital celo zelo vitalni ameriški predsednik Joe Biden, ki se še vedno spomni vseh podrobnosti te akcije.
No, Alekseja Navalnega pa Golobu kljub temu ni uspelo rešiti. Pa tako je bil blizu. Predstavljam si, da je v tistih časih, ko je za slovenske oči izginil iz javnosti, kot agent 007 tajno odšel v Rusijo in tam reševal ujetnike, medtem ko je Tina Gaber zapeljevala pohotne stražarje. Ali pa drži, da je bil naš Robi glavni pogajalec Zahoda z Moskvo glede ujetnikov. Toda Rusi niso od muh in so v izmenjavo ujetnikov privolili za čas v noči na 1. avgust, ko v marsikateri slovenski fari vlada »interregnum«. Ker slovenski folk ne glede na to, ali gre za katoličane ali pa bojevite ateiste, takrat najbolj zanima, kje se bodo zamenjali župnike in kaplane, izmenjava ujetnikov ne bo terjala večje pozornosti.
In ker našemu Robiju svet ni dovolj, si predstavljam, da bo, podobno kot Tina rešuje nutrije, reševal Marsovce. Še preden bodo Zemljani kolonizirali druge planete zaradi pregrevanja Zemlje.
