Piše: Gašper Blažič
Svoj čas – mislim, da je dobrih dvajset let od tega – smo se v Demokraciji večkrat pošalili na račun tedanjega vodje poslancev LDS, sicer ponosnega Dolenjca Toneta Anderliča, ki naj bi bil velik ljubitelj žlahtne kapljice.
To je še vedno veliko bolj zdravo kot pa bel prah, ki ga dandanes konzumira vladajoča elita, ki je s tem med narkomani – poleg »listavcev« in »iglavcev« − uvedla novo kategorijo: sesalniki za prah (na dveh nogah, se razume). Glede tega, kdo vse je udeležen v teh opravkih, si ne upam ugibati. Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom – vsaj dokler bo Tina G. po družbenih omrežjih, kot bi rekel slavni France Bučar, »afne guncala, kenede«.
In če smo že pri Tonetu Anderliču, ko smo ga vsaj v letu 2001 ljubkovalno nazivali s kodnim imenom »Vinska mušica«, moram spomniti na to, da našim liberalnim oblastnikom niti na misel ni prišlo, da bi ovirali katero od prireditev, ki zadeva godovni dan vinskega »botra« sv. Martina, po rodu Panonca, ki pa se je moral zaradi delovanja v Galiji »narediti Francoza«. Tudi če so se kje delali norca in samo navidezno blagoslavljali vino s kakšno karikaturo slavnega škofa, ki v nasprotju s sv. Miklavžem pri sebi nima zloglasnih »parkeljnov« (kot jim rečemo Gorenjci), oblast ni delala problemov. Pa čeprav je prav tedanji šolski minister Slavko Gaber (še zdaj ne vem, kaj ima opraviti s Tino) menda uvedel laično in idejno nevtralno šolstvo. To pomeni, da v šolskih prostorih ni dovoljena krščanska molitev, niti križi na steni – ima pa vsak učenec pravico do »ommmčkanja«. Saj veste, to je tiste vrste meditacija, ki ima nekaj opraviti z vzmetnicami (jogiji).
Zato po svoje razumem poslanko Tamaro in nekdanjo ministrico Emilijo, da sta začeli bíti plat zvona, ko so v Leskovcu organizirali martinovanje s čisto pravim blagoslovom vina, ki naj bi ga opravil lokalni župnik. Ker v tem primeru ne gre za posodo, v kateri nosimo župo (ja, če bi nosili juho, bi bil jušnik), ampak za menda po Svetlanini definiciji črnokiklarskega klerofašista, je bilo treba zagnati vik in krik. No, pa tudi že zaradi promocije alkoholnih pijač v šolskih prostorih je bilo treba napovedati obiske inšpektorjev. Tamari bi bilo verjetno bolj všeč, če bi tam namesto vina pila svoje sedmo pivo, tako kot tista deklica iz znane turbofolk skladbe skupine Rendez-vous. Pri Emiliji pa nisem povsem gotov, ali je sploh dobro prebrala vabilo na martinovanje glede na to, da tudi sama uporablja enega od slavnih »socialnih« računalnikov, ki bi lahko naslednje leto končali nekje v Afriki …
