Piše: C. R.
Študija, ki jo je vodila geofizičarka Anne M. Hofmeister s področja znanosti in umetnosti na Univerzi Washington v St. Louisu predlaga, da neuravnotežene sile in navori v sistemu Zemlja-Luna-Sonce spodbujajo kroženje celotnega Zemljinega plašča.
Nova analiza predstavlja alternativo hipotezi, da je gibanje tektonskih plošč povezano s konvekcijskimi tokovi v Zemljinem plašču. Pri konvekciji gre za vzgon segretih tekočin, kar po mnenju Hofmeisterjeve in njenih sodelavcev ne velja za trdne kamnine. Trdijo, da velika telesa premika sila in ne toplota. Nova raziskava je objavljena v posebnem članku Geološkega društva Amerike, ki je del prihodnje zbirke v čast geologa Warrena B. Hamiltona.
Zemljino notranje delovanje se običajno prikazuje kot odvajanje toplote, ki nastaja zaradi notranje radioaktivnosti in ostankov energije, nastale med trki pri nastajanju našega planeta. Toda celo zagovorniki plaščne konvekcije priznavajo, da takšna količina notranje toplotne energije ne zadostuje za poganjanje tektonike velikega obsega. S konvekcijo je mogoče pojasniti tudi druge težave pri pojasnjevanju opazovanih gibanj tektonskih plošč.
Namesto tega bi se lahko zemeljske plošče premikale, ker ima Sonce tako močan gravitacijski vpliv na Luno, da se je Lunina orbita okoli Zemlje podaljšala.
Sčasoma se je položaj baricentra – masnega središča med Zemljinim in Luninim telesom – približal Zemljinemu površju in zdaj niha 600 km na mesec glede na geocenter je dejal Hofmeister. To povzroča notranje napetosti saj se Zemlja še naprej vrti.
“Ker je oscilirajoči baricenter od geocentra oddaljen ~4600 km sta Zemljin tangencialni orbitalni pospešek in Sončev privlak neuravnotežena razen v baricentru,” je dejal Hofmeister. “Topli, debeli in močni notranji sloji planeta lahko prenesejo te obremenitve vendar se tanka, hladna in krhka litosfera odzove z lomljenjem.”
Vsakodnevno vrtenje Zemljo splošča iz popolne kroglaste oblike, kar prispeva k temu krhkemu zlomu litosfere. Ta dva neodvisna stresa ustvarjata mozaik plošč, ki ga opazimo v zunanji lupini menita avtorja. Raznolikost gibanja plošč izhaja iz sprememb velikosti in smeri neuravnoteženih gravitacijskih sil s časom.
Toda kako preveriti to alternativo? Hofmeister je predlagal: “Eden od preizkusov bi bil podroben pregled tektonike Plutona, ki je premajhen in hladen za konvekcijo ima pa velikansko luno in presenetljivo mlado površje.”
Študija vključuje primerjavo kamnitih planetov, ki kaže, da sta prisotnost in dolgotrajnost vulkanskih dejavnosti in tektonskih premikov odvisna od posebne kombinacije velikosti lune, njene orbitalne usmerjenosti, bližine Sonca ter hitrosti vrtenja in ohlajanja telesa.
Zemlja je edini kamniti planet z vsemi dejavniki, ki so potrebni za tektoniko plošč, je opozoril Hofmeister.
“Naša edinstveno velika luna in posebna oddaljenost od Sonca sta bistvenega pomena,” je dejala.
Vir: phys.org
