8.8 C
Ljubljana
petek, 23 februarja, 2024

Čeferinu se podira nogometni imperij: tako Barcelona kot Real podpirata idejo o alternativni mednarodni ligi, štrene mu meša romunski konkurent za predsedniško funkcijo v Uefi

Piše: P. T. 

Aleksander Čeferin ima čedalje večje težave. Hrbet mu je nedavno obrnil legendarni hrvaški nogometaš Zvonimir Boban. A to še ni vse. Tako rekoč za hrbtom mu velikani evropskega klubskega nogometa gradijo alternativno mednarodno ligo. 

Zamisel o projektu evropske nogometne superlige namreč nikakor ni zamrla. Predsednik španskega velikana Barcelone Joan Laporta je v petkovem intervjuju za radio RAC1 dejal, da bi se superliga “lahko začela čim prej, že v naslednji sezoni”. Laporta je prepričan, da superligo podpirata tako njegov klub kot tudi večni tekmec Real Madrid. “Superliga bi se lahko začela že naslednjo sezono ali najkasneje v sezoni 2025/26. Če temu ne bo tako, bom o tem še enkrat razmislil,” je dejal Laporta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dvanajst klubov, na čelu “odpadnikov” sta bila velikana Barcelona in Real Madrid, je leta 2021 napovedalo začetek lastnega zasebnega zaprtega tipa tekmovanja. To tekmovanje bi imelo velikanski komercialni potencial, a bi obenem predstavljalo konkurenco zdajšnji najvišji kakovostni ravni evropskega nogometa ligi prvakov, ki poteka pod okriljem krovne federacije za nogomet na stari celini Evropske nogometne zveze Uefa. Slovenec na čelu predsednika Uefe Aleksander Čeferin se je nemudoma odzval in s podporo svetovne zveze Fifa odpadnikom zagrozil s sankcijami in pravili, katerih namen je preprečiti ustvarjanje tega tekmovanja.

Toda konec decembra 2023 je Sodišče EU razsodilo, da so pravila Uefe v nasprotju s konkurenčnim pravom. Kljub tej odločitvi se ustanovitev superlige še vedno zdi zelo hipotetična, saj je Evropsko sodišče pojasnilo, da to ne pomeni, da je njeno ustanovitev “moralo odobriti”. Za Laporto pa to verjetno pomeni vnovični zagon projekta superlige, ki po velikanskem nasprotovanju nacionalnih zvez in navijačev ne uživa več podpore ostalih klubov, ki so se sprva strinjali s sodelovanjem v projektu.

Med nasprotniki projekta pa so angleški klubi. “Dejstvo, da Angleži niso vpleteni, me veseli,” je dejal Laporta. “Briga me. Tako ali tako že imajo svojo superligo, ki ji pravijo premier league.” Laporta še vedno vztraja pri osovraženem projektu, predvsem zaradi velikanskih finančnih koristi. “Superliga pomeni, da bi lahko tekmoval v njej klub, ki bo z nastopom v tem tekmovanju zaslužil najmanj 100 milijonov evrov, ne da bi mu bilo treba osvojiti lige prvakov,” je nadaljeval. Tekmovanje je skušal označiti za “celinsko”. V superligi bi lahko sodelovali Inter, Milan, Neapelj, Roma, Barcelona, Madrid, Marseille, tri portugalske ekipe Sporting, Benfica in Porto, Ajax, Feyenoord in PSV Eindhoven ter Anderlecht in Brugge. “To pomeni 16 ali 18 ekip. Mislim, da bi bilo bolje imeti 16,” je sklenil in spomnil, da je, “ko je bil leta 1955 ustanovljen evropski pokal prvakov, v njem sodelovalo zelo malo ekip, kasneje pa je postal osrednje tekmovanje v Evropi”.

Že pred nekaj dnevi je nogometna superliga oziroma njen promotor, podjetje A22, je v pismu, namenjenemu Evropski nogometni zvezi Uefi slednjo obtožila blatenja njenega imena. Obenem krovni nogometni zvezi očita tudi pritiskanje na klube, da zavrnejo ponudbe superlige za vključitev v morebitna nova tekmovanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dpa piše, da sta predsednik Uefe in predsednik združenja španske nogometne lige Javier Tebas glavna nasprotnika projektov superlige, vse odkar je 12 klubov aprila 2021 skušalo zagnati novo tekmovanje med evropsko elito.

No, Čeferin se v tem času ukvarja predvsem s pridobivanjem podpore za to, da bi si podaljšal mandat na čelu Uefe, pri čemer pa ima precej težav. Kot poroča portal APNews, se Čeferin ni oglasil glede osramočenega španskega funkcionarja Luisa Rubialesa, ko je slednji poskušal vrniti ruske mladinske reprezentance v mednarodna tekmovanja. Prav tako si želi ostati na čelu Uefe vsaj do leta 2031. Prav to je bilo tudi jabolko spora z Zvonimirjem Bobanom. Očitno pa gre Čeferinu na živce tudi romunski nogometni funkcionar Răzvan Burleanu, ki bo očitno Čeferinov izzivalec, sicer pa zastopa evropski nogomet v Mednarodni nogometni zvezi (FIFA). Prav Burleanuju je Čeferin preko medijev namenil nekaj zelo ostrih besed.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine