Piše: N. P. (STA), C. R.
Predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh je v pogovoru za STA ob 100 dneh zdravniške stavke zagotovil, da imata Fides in njegovo vodstvo zaupanje in podporo zdravništva. Dodal je, da članstvo zahteva zaostritev stavke, govori se tudi o masovnih odpovedih delovnih razmerij. Pogajanja z vladno stranjo nadaljujejo v četrtek.
Polh meni, da je stavka, ki traja od 15. januarja in jo bodo nadaljevali, poenotila celotno zdravništvo, ne le članstva Fidesa. Opozoril je, da je stavka izredno omejena, “so pa vse bolj glasne ideje o masovnih odpovedih delovnih razmerij, ki so lahko zadnja streznitev vlade, da mislimo resno”.
Zatrjuje, da je večina zdravnikov članov Fidesa, sicer pa se je članstvo v sindikatu v času stavke še okrepilo. “Zdravništvo je v tej stavki odločno, enotno in podpira stavko,” je prepričan. Vodstvo sindikata in on osebno pa čutita podporo zdravnikov, pravi.
V zavodih so sicer različni kolektivi, ki bolj ali manj podpirajo stavko. Različno stavko podpirajo tudi direktorji. Nekateri zdravniki, ki so strokovni direktorji, in ne podpirajo stavke, “nam delajo probleme in nas ovirajo, so pa nekateri delodajalci, ki niso zdravniki, in so zelo sodelujoči s stavkajočimi”.
Prepričan je, da so v 100 dneh stavke razgalili vso šibkost javnega zdravstvenega sistema. “Ugotovili smo, da je sistem zadnja leta oziroma zadnja desetletja deloval na prekomernem nadurnem delu zdravnic in zdravnikov. Jasno smo pokazali, da je zdravnikov premalo, zaostajamo okrog 15 odstotkov za evropskim povprečjem,” je povedal. Dodal je, da imajo Avstrijci dva zdravnika več na 1000 prebivalcev, kar so “zaskrbljujoče številke”.
Ponovil je, da se je stavka začela na podlagi sporazumov, ki jih je podpisala aktualna vlada in sta se iztekla konec lanskega leta. Na njuni podlagi so napisali stavkovne zahteve, vendar je stavka do danes celo presegla boj za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. “Žal iskrene pripravljenosti za rešitev na strani te vlade ne vidimo,” je bil kritičen.
Dolgotrajne stavke v sindikatu tako ne jemljejo kot poraz, ampak kot rezultat “ignorantskega odziva vlade na probleme v zdravstvu”. Poudaril je, da ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel ni slišati in da se s sindikatom pogaja vladna pogajalska skupina, ki nima mandata. “Ne vedo, v katero smer bi zadeve reševali. Mi smo polni idej, ponujamo rešitve, vendar tudi tu v glavnem naletimo na zid nerazumevanja,” je opozoril. Dodal je, da so bila pogajanja doslej bolj kot ne farsa in predstava za medije. “Velikokrat tudi povedo, da so bili pogovori konstruktivni, kar pa večkrat ne drži,” je bil oster in vladni stani očital zavajanja.
Meni, da se po dveh letih vladnega obljubljanja sprememb v zdravstvu ni zgodilo nič. “Oni se borijo proti stavki s tem, da nas ponižujejo, žalijo v javnosti in obenem izdajajo odloke, novele zakonov, ki stavko kot tako še bolj onemogočajo. Hočejo streti naš boj, namesto da bi se lotili resnih problemov in sprejeli ukrepe za vzpostavitev konkurenčnih delovnih pogojev,” je bil oster.
V sindikatu sicer čakajo na odločitev ustavnega sodišča glede vladnega odloka o opravljanju zdravniške službe v času stavke, napovedali pa so tudi vložitev pobude za presojo ustavnosti novele zakona o zdravniški službi, kar se bo storilo po njeni uveljavitvi.
V Fidesu so za dosego dogovora z vlado pripravljeni tudi na kompromis, a le, če se bo vlada zavezala, da bo dogovorjeno tudi realizirala. O vsem, tudi o dopustih, so se pripravljeni pogovarjati, zatrjuje Polh, a izključno v okviru celovite vsebinske in plačne reforme v zdravstvu.
Rok za izpolnitev danih obljub je vlada podaljšala do 1. januarja 2025. “Tu nas je postavila pred dejstvo. Ampak še to je potem vezano na dinamiko v naslednjih letih, kar je popolnoma nesprejemljivo,” je poudaril Polh.
Stavkovna pogajanja sicer nadaljujejo v četrtek, stebrnih pa se vodstvo Fidesa ne udeležuje. “Glede na to, da v zdravstvenem stebru ne bo vsebine, ki bi naslavljala specifike zdravstva, ne vidim razloga, da bi sodelovali na takšnih stebrnih pogajanjih,” je dejal. “Vse tisto, kar smo upali, da se bo izboljšalo in da bo v zdravstveni steber umeščeno, je ostalo brez odgovora,” meni Polh.
Zdravniška stavka vpliva tudi na medicinske sestre, s katerimi pa zdravniki po Polhovih besedah dobro sodelujejo. “Tu vidim razhajanja v pogledih zaposlenih zdravstvenih delavcev in vodstev sindikatov. Mislim, da niso na isti valovni dolžini,” je povedal.
Četudi je tokratna stavka po Polhovih besedah po obliki restriktivna do stavkajočih, v Fidesu opažajo določen upad zdravstvenih storitev. Delo v zdravstvenih zavodih poleti, ko bodo ob umikih soglasij za nadurno delo aktualni tudi letni dopusti, Polha ne skrbi toliko, saj se delo v poletnih mesecih v večini zavodov umiri. “Bolj me skrbi, ker se zadeve ne rešujejo. Prepričan sem, da bo veliko kolegov tudi v bodoče delalo po zakonsko predpisanem delovnem času in zdravniških standardih. To se bo zaradi pomanjkanja zdravnikov v prihodnje nedvomno pokazalo v bistveno drugačni organizaciji dela,” je posvaril.
Nekateri zdravstveni zavodi sicer že poročajo o izgubah zaradi neopravljenih storitev v času stavke. “Problem izgub ni toliko posledica stavke, ampak gre za širši problem, s katerim se zdravstveni zavodi soočajo že vrsto let. Kljub pomanjkanju zdravnikov se opravi bistveno več storitev, kot jih zavodom financira zdravstvena blagajna, kar povzroča izgube,” meni Polh.
O težavah v slovenskem javnem zdravstvu bodo preko predsednikov evropskih zdravniških organizacij obvestili tudi Evropsko komisijo. “Dvomim, da bo EU mirno tolerirala in gledala, kaj se v Sloveniji dogaja, ne da bi ukrepala,” je optimističen.
Polh trdi tudi, da so pripravljeni sodelovati tudi pri spremembah zdravstvene zakonodaje, “a jih nihče ne pokliče“. “Ne rečem, da mora Fides sodelovati pri zakonih, ker je področje njegovega delovanja ožje, ampak zato imamo zdravniške organizacije,” je dejal. A dodal, da ministrstvo za zdravje pripravlja zakone “na zalogo, brez širše razprave in sodelovanja zdravniških organizacij”.
V sindikatu so sicer v preteklosti ob stavkah več uspeha dosegli v pogajanjih z ministri, ki niso bili zdravniki. “Lahko rečem, da so bili zdravniki na ministrskih položajih večkrat problem kot rešitev za zdravstvo,” je dejal.
