Piše: Nova24tv.si
“Ne, ne bo trajalo leta, trajalo bo res par mesecev,” je premier Robert Golob obljubljal glede obnove po avgustovskih poplavah. A po osmih mesecih večina prebivalcev še sploh ne ve, ali se bo morala seliti ali ne. V tokratni oddaji Tarča je bilo mogoče slišati cel kup pripovedi ljudi, ki ne zmorejo skrivati svojega razočaranja zaradi počasnih postopkov.
31. avgusta lani je vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic v oddaji Tarča povedal, da poplavljenci ne bodo pozabljeni. “Zagotavljam, da bo naslednje leto tu in v drugih delih, ki so bili prizadeti v tej nesreči, situacija seveda drugačna,” je navedel Rok Fazarinc, član strokovnega sveta za obnovo, in miril, da za območja, kjer so na voljo stare, obstoječe poplavne karte, študij ne bi bilo potrebno izvesti. “Lahko se relativno hitro ugotovi, ali je lokacija varna ali nevarna,” je dodal.
Zakonsko podlago za nadomestitvene gradnje dobili šele decembra
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je na vprašanje voditeljice Erike Žnidaršič, kje so se izgubile obljube politike, da bodo papirji za obnovo nared v nekaj mesecih, med drugim povedal, da je vesel, da se je rečno strugo očistilo in da so vzdrževalna dela končana. Po njegovih besedah se je sprejel zakon, ki omogoča ureditev dokumentacije, a oviro predstavlja ocena položaja z vsakim posameznikom posebej. “Čakanje je lahko nerodno, a zakonodaja ni težava, postopki se še začeli niso,” je med drugim navedel. Šefic pa je na vprašanje, kako je mogoče, da marsikdo še sedaj ne ve, ali se bo šlo v rušitev hiš ali ne, odgovoril, da so šele decembra dobili zakonsko podlago za nadomestitvene gradnje. Zato se po njegovih besedah teh aktivnosti pred tem ni moglo voditi. Zatrdil pa je, da je tehnična pisarna v tem času poskrbela za pripravo strokovne podlage. Napovedal je, da bodo aprila s strani vlade pripravljeni ustrezni sklepi. Sicer pa prav vse strokovne podlage še ne obstajajo, še posebej kar se tiče vodnega dela in ogrožanja vodotokov. Šefic pravi, da se zaveda časovnega zamika, zaradi česar je šel v sprejetje odločitve, da bodo delali tudi tekom praznikov. Pravi pa, da tovrstne aktivnosti ne morejo biti zaključene v dveh ali treh mesecih.
Nejc Zager iz Ljubnega ob Savinji še ni prejel gradbenega dovoljenja. V teh dneh je prejel šele začasni sklep o odstranitvi hiše, ki pa je že osem mesecev ni več. Na vprašanje, če je razočaran zaradi počasnega premikanja zadev, je odgovoril, da so se bali, da se bo zataknilo pri pridobivanju novih papirjev in pri spremembi OPPN, ne pa da se bo zataknilo že pri pridobivanju začasne odločbe o rušitvi. “Moral sem obiskati tehnično pisarno in prositi za te papirje, pa hiše že 8 mesecev ni,” je povedal in dodal, da danes ni kaj boljše kot takoj po poplavah. Povedal je, da so približno mesec dni po poplavah dobili obljube, da bodo za nove papirje mogoče potrebni trije meseci, sedaj je od tega že osem mesecev. “Včeraj smo imeli sestanek, kot kaže jih letošnje leto še ne bo,” je povedal razočarano.
Eden izmed razočaranih prebivalcev Luč je izjavil, da ga žalosti, da je “politična situacija nevzdržna in da odgovorni niso sposobni spraviti skupaj, kar so obljubili”. Rajko Kosmač iz Ljubnega je priznal, da si je predstavljal, da bo to potekalo hitreje. “Vseskozi sem bil prepričan, da bomo aprila že začeli graditi. Minevajo dnevi, malo so načeti tudi živci. Ponoči ne spim, ker študiram, kdaj in kako bo.” Sosednja hiša družine Lipovd še stoji, a sedaj so prejeli tudi osnutek sklepa o rušitvi. Zdi se jim, da vse skupaj potek prepočasi. Povedali so, da so takoj po poplavi šli v iskanje parcele in so že avgusta vedeli, kje bi lahko gradili, a premikov še danes ni.
Janez Jelšnik iz Ljubnega, čigar hiša se je znašla pod zemljo, je povedal, da je primerno parcelo našel že 15. avgusta, torej kmalu po poplavah. Spomnil je, da so jim bile dane spodbudne besede. “Boljše bi bilo, da bi že takrat povedali, da bo to trajalo. Po osmih mesecih nimam ne parcele ne možnosti začetka gradnje,” je povedal in dodal, da gredo stvari absolutno prepočasi.
Nejasne informacije, kaj se lahko obnovi iz prejetega denarja
Rozalija Podkrižnik iz naselja Struga v Lučah je povedala, da so že pričeli z obnovo hiše, ker so izvedeli, da je ne bo potrebno podirati. “Fasada ne pride v poštev iz tistega denarja. Rekel mi je, da je prišlo na novo, da do tam, kjer je bila voda, se lahko fasado obnovi. Kako pa bo hiša izgledala? Dobro bi bilo, da bi bilo pisno dano, kaj lahko mi uredimo. Ne dobiš papirja, to je vse samo ustno,” je bil kritična.
V Avstriji se čaka na dovoljenje za stanovanjske hiše do 6 do 8 tednov
Obstajajo pa tudi nekateri Lučani, ki so se za obnovo odločili, čeprav so se njihove hiše znašle na seznamu za rušenje. Božo Robnik, ki ima ob hiši mizarstvo, je za javno televizijo povedal, da so dobili občutek, da bodo zadeve trajale že, ko so zadevo začeli opazovati. “Občutek nas ni varal,” je poudaril. S sklepom o rušenju njihovih hiš, ki so ga dobili prejšnji mesec, se ne strinjajo, ravno tako se ne strinja nekaj sosedov. Sklep namreč ne upošteva vseh nepremičnin in parcel.
Robnik je v studiu povedal, da je njegovemu bratu plaz odnesel kompletno premoženje. “Do danes nima spremembe namembnosti zemljišča, čeprav je 14 dni po poplavi točno vedel, kje bo gradil. V Avstriji se čaka na dovoljenje za stanovanjske hiše od 6 do 8 tednov, da se začne graditi. Ko mi bo brat v novi hiši skuhal kavo, bom verjel, da boste za nas poskrbeli. Prej vam ne verjamem nič,” je povedal.
Odločitve o rušitvi ni prejel, čeprav so mu dejali, da naj bi bila hiša predvidena za rušitev
Cveta Berložnik iz Prevalj je izpostavila, da so na začetku podali obljube, da naj bi se že v treh mesecih zgradile nove hiše, a pravi, da so so vsi vedeli, da je to nemogoče. “Papirologija je tudi takšna, da je to nemogoče narediti. Samo zdaj se pa že res predolgo vleče.” Tudi hiša Renata Vastla iz Prevalj je bila predvidena za rušitev. Časovnice so bile po njegovih besedah določene, da bodo do konca februarja izdani sklepi, v mesecu marcu pa bodo sledile cenitve, nato podpisi pogodb. “V maju do začetka junija naj bi bile izplačane vse odškodnine.” Ker ni mogel čakati, je na podlagi ustnih obljub in dogovorjenega na sestanku šel v iskanje nove hiše zase in za družino. Sedaj pa (presenečenje) odločitve o rušitvi še ni prejel. Povedal je, da je prihranjen denar dal za aro za nakup druge hiše. “Tudi ta denar bomo izgubili, če od države ne bomo dobili nič,” je zaskrbljen.
Pred osmimi meseci je družini Fužir reka Meža odnesla hišo. Šele sedaj so prejeli dokument, da morajo hišo, ki je ni, odstraniti. Takoj po ujmi se je obnove lotil tudi podjetnik Rafael Škufca iz Prevalj, ki mu je ujma uničila gostilno. Zaenkrat je dobil 18 tisoč iz vreče prizadetim gospodarstvom in obrtnikom, na drugo obljubljeno pomoč še čaka. “Če bi vedel, da bo pomoč od države tako počasna, se verjetno tega ne bi lotil. Že 7., 8. mesec sem brez prihodka,” je povedal.
Za javno televizijo je spregovoril tudi Mitja Ločičnik iz Šmartnega ob Paki, čigar hiša je bila močno poplavljena. “Takoj po poplavah je bil skupni sestanek v Braslovčah, tam sem se pogovarjal s stroko, bila je mnenja, da je za nas najboljša izselitev. S partnerko sva kupila parcelo, na individualnem sestanku pa so rekli, da še nič ni odločeno. Da bo stroka ponovno preučila seznam in da obstaja možnost, da se sploh ne izselimo. Tu sva ostala brez besed,” je povedal in dodal, da sta sicer tudi na klicnem centru dobila informacijo, naj ne vlagata v objekt. V njegovem primeru je poslanec Aleksander Reberšek iz NSi povprašal Goloba okrog situacije, on pa je dejal, naj se Ločičnik obrne na urad predsednika vlade. Ločičnik je pisal, a odgovora še ni.
Spregovoril pa je tudi Bojan Arčan iz Letuša, ki mu ni jasno, zakaj bi se šlo v selitev iz tako velikega števila hiš. “Naš Letuš je specifika. Pridite, naše hiše so čvrste, stabilne, normalno lahko živimo v njih.” Povedal je, da so bili že po parih dneh preseljeni. “Po dveh mesecih nas je stroka dala na seznam za preselitev, mimo je osem mesecev, nismo videli še nobenega elaborata, nobene študije, ljudje se sprašujemo, kaj se dogaja. Ni nam jasno,” je povedal. Fazarinc je Arčanu odgovoril, da je dejstvo, da je desni breg Letuša izjemno ogrožen in se zagotovo seli, ravno tako del na levem bregu, kjer so globine večje. Del proti zahodu, ki se dviga, želijo natančno izračunati, kateri objekti so ogroženi in kateri ne. “Želimo biti bolj obveščeni,” je pristavil Arčan.
Župan Ljubnega Franjo Naraločnik je v oddaji poudaril, da je potrebno razumeti slabo voljo ljudi. Izpostavil je, da občine niso dobile “predkupnih pravic za nakup kmetijskih zemljišč, kar je bila prva zavora, ki jih je v držala na mestu, na drugi strani pa je čakanje na sklepe”. “Največji problem, ki se pojavlja je, da so ti ljudje izgubili vse in ne vedo s kakšnim denarjem v prihodnje sploh operirati. Ali si bodo sploh lahko privoščili nove hiše ali bodo morali živeti nekje v najemu, iskati neka socialna stanovanja,” je izpostavil in dodal, da upa, da bo država časovni zamik kompenzirala z višino odškodnin. Šefic je v oddaji vztrajal, da že od začetka jasno komunicirajo, a da je potrebno zavedanje, da gre v tem primeru za zahtevne ukrepe in da se ne bo odstranjevalo nepotrebno, le tisto kar ogroža življenja ljudi. “Takrat ni bilo znano, kateri popoplavni ukrepi bodo izvedeni, sedaj se ve, kako bodo vplivali na okolje,” je pojasnil Šefic, ki se sicer strinja, da nekatere stvari gredo počasi. Šefic je ponovil, da nihče ne bo pozabljen.
