Zakaj je York levi žep države in zakaj se je v prodajo Save vmešal Borut Jamnik?

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Sava je poslovala tako slabo, da je postala nesolventna in šla v prisilno poravnavo – in v tej prislini poravnavi je tudi York konvertiral svoje terjatve do Save v lastniški delež, ki je pod vlado Mira Cerarja pred tem poceni odkupil od DUTB. Tako je tudi postal lastnik. Sava ni nikakršna družinska srebrnina, ampak s 110 milijoni dolga in veliko potrebo po novih investicijah v hotele, za katere pa nima zadolžitvenega potenciala, bolj družinska železnina. Česar se je še nedolgo nazaj očitno zavedal tudi SDH, ki je lani poleti brez pojasnila odstopil od dogovora, čeprav je imela država na mizi ponudbo za nakup po ceni 34,4 milijona evrov. Danes, ko je ta cena 4 milijone višja, pa SDH nakup kar naenkrat zanima, samo da ne bi York deleža prodal v tuje roke. Zakaj torej sploh pritiski, da delež odkupi država – čeprav še pred pol leta ni bilo interesa? In zakaj se je vmešal še Borut Jamnik?

V času vlade Mira Cerarja je bil sprejet sklep, da je sistem Sava Turizma tista “državna družinska srebrnina”, v katero bo država vložila svoj kapital. Slovenski državni holding (SDH) je od DUTB odkupil (z davkoplačevalskim denarjem) za 70 milijonov evrov terjatev do Save. Kapital je pretvoril v lastništvo tako, da sta SDH in Kapitalska družba postala 45-odstotna lastnika Save. Ameriški sklad rizičnega kapitala York Global Finance, ki po mnenju nekaterih gospodari tudi z milijardami, ki so iz Slovenije poniknile v času privatizacij, je po pogajanjih z SDH za 45 milijona evrov kupil 42 odstotkov delnic Save. “Interes za nakup je sicer pokazal tudi srbski tajkun Miodrag Kostić, ki je od želel od Američanov odkupiti njihov 42-odstotni delež v Savi, vendar do dogovora s SDH, ki ga je vodila Lidija Glavina, ni prišlo,” je zapisal novinar Boris Cipot.

Ameriški sklad York in SDH sta marca 2021 pričela pogajanja za odkup deleža SDH, junija pa je bil nato dosežen neformalni dogovor, glede cene. Po informacijah dobro obveščenih virov, je ta cena znašala 34,4 milijona evrov. Sledila sta cenitev vrednosti in pravni skrbni pregled – oboje je bilo julija tudi zaključeno. A je nato avgusta SDH odstopil, brez pojasnjenega razloga. Glede na to, da se je York odločil, da želi izstopiti iz Savinega lastništva, so kupca iskali drugje in ga tudi našli. Februarja letos je bil podpisan dogovor o nakupu, med zasebnima družbama Prestige Tourism in podružnico sklada York Capital Management – in opozicija je nemudoma skočila na noge. Pričeli so se pritiski, da bi država morala uveljaviti predkupno pravico in delež od sklada York kupiti sama – pa čeprav se je SDH nakupu lani poleti odrekel, cena pa je sedaj višja za okoli 4 milijone. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sicer poudaril, da ni nobenih pogovorov glede prodaje deležev SDH in KAD, ki so v lasti države, enako je poudaril tudi predsednik uprave SDH Janez Žlak.

Kako se je sploh začelo – kdo je zavozil Savo
Janez Bohorič, ustanovni član Foruma 21, je bil sicer nekoč tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta, pristojen za gospodarstvo – v predhodnici slovenske vlade Dušana Šinigoja, torej še v času socializma. Nato je šel v Savo in gumarski del prodal družbi GoodYear in pričel vlagati v turizem, banke in tako naprej. Leta 2009 je nastopila finančna kriza in Bohoričev model se je izkazal za nasedlega. Od takrat naprej je bila Sava tako ali drugače v težavah in je zato tudi odprodajala svoje naložbe. Odprodala je tudi svoje delnice v Gorenjski banki, in to srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću – precej zanimivo je, da se ob tem nihče ni razburjal, a dejstvo je, da je ta posel izpeljala tranzicijska levica. Nazadnje je Savi ostal le še turizem. Mimogrede, Kostića je zanimal tudi nakup Save, vendar do dogovora s SDH, ki ga je vodila Lidija Glavina, ni prišlo.

Kako je York sploh prišel do deleža v Savi?
York je v času vlade Mira Cerarja odkupil 27 milijonov terjatev družba Sava in jih pretvoril v lastniški delež. York pa ni odkupoval terjatev le od Save, ampak tudi od Mladine, Istrabenza, DZS zloglasnega Bojana Petana, in še v Delu Prodaji ter Termah Čatež – vse to  se je dogajalo v času levih vlad in začuda takrat ni nihče vpil, zakaj gredo zadeve v tuje roke. Zanimivo je, da mednarodni sklad York s sedežem v Luksemburgu evropski levičarji pogosto opisujejo kot davčno oazo. V zadnjih 12 mesecih sta bili opravljeni dve večji transakciji, kjer so ameriški investitorji s sedežem v New Yorku prodali naložbe Madžarom. Torej te deleže ni prodala Vlada Republike Slovenije, temveč ameriški skladi, ki upravljajo denar ameriške države. Kakorkoli obrnemo, York ni nek podaljšek aktualne vlade – predvsem so reševali podjetja levih tajkunov, pri čemer je zanimivo in zgovorno, da po prevzemu v družbah niso zamenjali praktično nikogar. Očitek, da hoče aktualna vlada hotele razprodati Madžarom, je torej absurden.

Ali je naloga države, da vlaga v domove za starejše, v zdravstvene domove in bolnišnice – torej, da gradi infrastrukturo, ali da kupuje hotele?
Problem Save je, da ima kljub izvedeni prisilni poravnavi še vedno 110 milijonov evrov dolga in da je treba v hotele veliko vložiti, veliko jih je namreč na spodnji ravni treh zvezdic. Čeprav so hoteli morda na elitnih lokacijah, pa so večinoma zastareli in potrebni popolne obnove – z izjemo hotela Park, ki je bil pred časom obnovljen. Gosti, ki prihajajo v Slovenijo, pač niso zadovoljni z nizkim nivojem ponudbe, kar je razumljivo. V tem, da se brez dobrega razloga ustvarja nek turističen kolhoz, torej ni nobenega pametnega smisla. S Hoteli bo moral nekdo tudi upravljati – kar država po vsej verjetnosti ne bo. Nekateri mediji so tudi pisali o tem, da na državo pritiskajo predvsem Socialni demokrati, ki pozivajo k uveljavitvi predkupne pravice. Kapitalska družba (KAD) naj bi s pomočjo Modre zavarovalnice dal na mizo nasprotno ponudbo, ob tem pa obstajajo različne interpretacije, ali lahko KAD celo samostojno uveljavi predkupno pravico. Glede na to, da imajo vsi trije, torej York, KAD in SDH enake pravice pri upravljanju, bi bilo po vsej verjetnosti tudi to možno.

Tranzicijska levica očitno skuša uresničevati svoje kapitalske interese
Na čelu KAD-a je Bachtiar Djalil, ki pa je zelo blizu stranki SD – tranzicijska levica očitno skuša preko njega uresničevati svoje kapitalske interese; za Djalilem pa seveda stoji Borut Jamnik, ki narekuje njegove poteze. Tu se lahko vprašamo, kaj sploh  je funkcija KAD-a. Kapitalska družba bi morala skrbeti za stabilnost pokojninskega sistema – to pa pomeni, da bi morala čim bolj razpršiti svoje naložbe, da se seveda čim manj tveganja. “Ne nosi vseh jajc v eni košari,” bi rekli ekonomisti. Moramo se zavedati, da je Sava na nek način še vedno pred stečajem, so v postopku nesolventnosti, kar pomeni da so praktično v prisilni poravnavi. Če ne na neki točki neki od lastnikov ali upnikov tako odloči, Savo d. d. še vedno lahko spravijo v stečaj.  Na tej točki tudi postane razvidno, kako nespametno je upravljanje – Sava d. d. ima v lasti Savo Turizem d. d. in obe družbi imata upravni odbor – isti ljudje, ki sedijo v upravnem odboru prve družbe, sedijo tudi v upravnem odboru druge. Kar med drugim podvoji tudi sejnine – kar odkrito kaže na neracionalnost upravljanja. Edina vredna naložba Save d.d. je prav Sava turizem, zato je povsem neracionalno, da ima le-to v lasti, čeprav bi jo moral že zdavnaj pripojiti – kar bo novi lastnik prav gotovo najprej naredil.  Kot smo že omenili, je Borut Jamnik neformalni šef Bachtiarja Djalila –  Modra zavarovalnica pa očitno želi zaigrati na karto nacionalnega interesa, čeprav bi se tudi od Modre zavarovalnice pričakovalo, da razprši svoje naložbe. KAD je sicer edini delničar v Modri zavarovalnici. Jamnika je bilo v preteklosti namreč strah, da ga bodo razrešili z mesta predsednika uprave, tako kot so v tistem času razrešili Jožeta Leniča. Kapitalska družba je zato takrat ustanovila Modro zavarovalnico in zato je KAD tudi lastnica te zavarovalnice. Ob tem je še zanimivo, kdo sedi v nadzornem svetu Modre zavarovalnice – sindikalist Branimir Štrukelj.