9.5 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Zadnjih 25 let poplave povzročile za 1,8 milijarde evrov škode

Poplave v Sloveniji povprečno povzročijo za 150 milijonov evrov škode na leto, v protipoplavne ukrepe pa Slovenija namenja za polovico manj denarja, kot je nastale škode.

 

Ob deževju mnogi prebivalci Slovenije v strahu spremljajo informacije, kdaj se bo na njihovem območju pojavil rdeči alarm, kajti v zadnjih 25 letih so bili mnogi kraji v Sloveniji velikokrat poplavljeni. Stoletne vode se pojavljajo že domala vsakih deset let ali še pogosteje, poplave so terjale tudi smrtne žrtve in veliko materialno škodo.

Najhuje je bilo leta 1990

Poglejmo nekaj številk. Še vedno imamo v spominu 1. november 1990, ko so reke prestopile bregove po vsej Sloveniji. Najbolj je narasla voda pustošila v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so sta bili tudi dve smrtni žrtvi. Takrat je bilo poplavljenih 52.000 hektarov kmetijskih površin, poškodovanih je bilo 2.683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog, uničenih 96 mostov, sprožilo se je 1.200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5.000. Leta 1990 je ocenjena škoda znašala več kot pol milijarde evrov, natančno 580 milijonov evrov.  

Poplave povzročile milijardno škodo

Po poplavah oktobra in novembra leta 1998, ko so bili najbolj prizadeti Posavje, Krška vas, občine Žalec, Nazarje, Celje in Laško, je škoda znašala okoli 180 milijonov evrov. Septembra 2007 je bila škoda še višja, vrtela se je okoli  200 milijonov evrov, najhuje pa je bilo na območju Železnikov, kjer je v nekaj urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Veliko škode je bilo tudi v Bohinju in Spodnji Savinjski dolini. Po poplavah leta 2009 je škoda znašala okoli 25 milijonov evrov, leta 2010 okoli 190 milijonov, leta 2012 pa so pobesnele vode povzročile za več kot 310 milijonov evrov škode. Najhujše poplave so bile tega leta na območju porečja Drave, ki je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije močno narasla in začela poplavljati zlasti v spodnjem delu. Še danes se posamezniki, ki so bili poplavljeni, in tudi družba Dravske elektrarne pravdajo z avstrijsko elektrarniško družbo Verbund, ki je spustila zapornice HE v Labotu na avstrijskem Koroškem in je Drava pobesnela pustošila od Dravograda proti Mariboru, Dupleku in dalje. V Sloveniji so takrat izmerili rekorden pretok Drave, ki je pod jezom v Markovcih dosegel okrog 2900 m3/s,  pred tem so leta 1965 izmerili največji pretok 2600 m3/s.  Po poplavah leta 2014 je znašala škoda okoli 255 milijonov evrov. Če pod te številke potegnemo črto, so v zadnjih 25 letih večji poplavni dogodki v Sloveniji povzročili za okoli 1,8 milijarde evrov škode (z DDV več kot 2,1 milijarde evrov). Samo v zadnjih 10 letih pa so večje poplave v Sloveniji povzročile za okoli eno milijardo evrov škode (skupaj z DDV več kot 1,2 milijarde evrov). Ministrstvo za okolje in prostor tako ocenjuje, da se v Sloveniji zaradi poplav letno srečujemo s posrednimi (izpad prihodkov podjetij, prekinjene telekomunikacije …)  in neposrednimi škodami v višini 150 milijonov evrov letno. 

Za redno vzdrževanje premalo denarja

Redno vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč sodi po zakonu med obvezne državne gospodarske javne službe, ki jih v skladu s slovenskim pravnim redom na tem področju izvajajo za to izbrani koncesionarji. V preteklih letih je bilo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč v Sloveniji na voljo premalo finančnih sredstev. Za celotno državo je bilo letno namenjenih le od 6 do 8 milijonov evrov, neprimeren pa je bil tudi način financiranja, ki je iz integralnega proračuna prešel na Sklad za vode. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi v prihodnje učinkovito vzdrževanje  vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč iz integralnega proračuna potrebovali najmanj 25 milijonov evrov letno.

Za protipoplavne ukrepe okoli 80 milijonov evrov

Ob tej škodi bi torej pričakovali, da se bo naša država resneje lotevala upravljanja z vodami in obvladovanja poplavne varnosti. Da bo preprečevala, ne le gasila. Drži, poplav ni mogoče povsem preprečiti oziroma biti pred njimi povsem varen, vendar z ustrezno preventivo in obvladovanjem poplavne ogroženosti lahko pripomoremo k zmanjševanju posledic poplav.

38 2 poplave

Poplave v Sloveniji povprečno povzročijo za 150 milijonov evrov škode na leto. Za protipoplavne ukrepe država namenja polovico manj denarja, kot je nastale škode, sanacije škode pa so dolgotrajne. (foto: STA/Nebojša Tejić)

Načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti

Slovenija ima sprejet Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki ga članicam EU narekuje Evropska unija in temelji na dejstvu, da je v Sloveniji 61 območij, kjer je velika poplavna ogroženost. Na tem območju, ki se razteza na 47 kvadratnih kilometrih površin, živi okoli 130 tisoč ljudi. Ta območja so razdeljena v 17 porečij, za katera je treba izdelati tudi samostojne porečne načrte zmanjševanja poplavne ogroženosti. V okviru povodja Donave je tako 14 porečij od 17, in sicer Zgornja Sava, Sora, Ljubljanska Sava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, Litijska Sava, Savinja, Krška Sava, Krka, Sotla, Mejna Drava z Mežo in Mislinjo, Ptujska Drava, Slovenska Mura in Ledava. V okviru povodja jadranskih rek pa so tri porečja od 17, in sicer porečja Idrijce, Vipave in Obale. Zdajšnji nabor ukrepov in projektov za obdobje 2017–2021 je ocenjen na približno 540 milijonov evrov oziroma približno 110 milijonov evrov na leto.  Potencialne vire financiranja priprave, razvoja in izvedbe negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov in projektov iz tega načrta bi zagotovili  Sklad za vode, Podnebni sklad, Kohezijska sredstva 2014−2020, državni proračun, občinski proračuni in mnogi programi Interrega z različnimi sosednjimi državami. Ocenjuje se, da je v prvem ciklu izvajanja načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje do leta 2021 realno razpoložljivih in dosegljivih približno 400 milijonov evrov, kar bi bilo okoli 80 milijonov evrov na leto, vse to pa je financirano iz prej omenjenih naslovov. Po optimističnem scenariju bi v prvem obdobju lahko zagotovili 530 milijonov oziroma približno 110 milijonov evrov na leto, vendar je ta optimizem še splahnil.

Za urejanje vodotokov ni denarja

Protipoplavna zaščita je pomembna tema tako s strokovnega kot političnega vidika; s političnega zaradi odločitev in denarja, ki ga država nameni v te namene, strokovna pa zaradi dejstva, da različni občinski in individualni ukrepi lahko povzročijo še večjo poplavno ogroženost pri sosedih. Država je do vzdrževanja in urejanja vodotokov preveč mačehovska, ni dovolj denarja za urejanje večjih vodotokov, kaj šele manjših hudournikov, ki se ob večjih nalivih razbesnijo nad okolico. Imamo dovolj strokovnjakov s tega področja, ki vedo, kaj je treba narediti, in tudi gradbenikov, ki so sposobni to narediti, kot vedno pa se vse začne in konča pri denarju.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine