Piše: Tomaž S. Medved
Obrisi bodoče vlade skozi zasliševanja kandidatk in kandidatov za ministre postajajo že bolj vidni, čeprav se je izkazalo, da se nekatere napovedi ne bodo uresničile. V vladi očitno vendarle ne bo Milana M. Cvikla, ki ima za seboj celo vrsto afer, o čemer smo na naši spletni strani že poročali.
Cvikl bi bil – kot minister iz kvote SD – vsaj minister za kohezijo in regionalni razvoj, če že ne bi prevzel katere od gospodarskih funkcij. Vendar je ministrstvo za gospodarstvo pripadlo njegovemu strankarskemu kolegu Matjažu Hanu, sicer dolgoletnemu poslancu in nekdanjemu županu Radeč, ki se je prav ta konec tedna proslavil z dokaj bizarno izjavo o zaslužkih, za katero ne vedo, ali je letela na njegovega bodočega šefa Roberta Goloba ali je govoril na splošno. Kakorkoli že, Cvikl je izvisel tudi kot kandidat za regionalni razvoj, kjer ga je »po levi« prehitel dosedanji župan Murske Sobote Aleksander Jevšek, sicer nekdanji policist. Ki pa ne bo edini župan, ki bo predčasno končal mandat, saj se v vlado podaja še tolminski župan Uroš Brežan (Gibanje Svoboda), za Boruta Sajovica pa smo že pisali, da bo po novem vodil poslance Gibanja Svoboda.
Skrivna pogajanja med Golobom in Šarcem, pardon, Črnčecem
Na drugi strani pa že prihaja do tajnih medsebojnih usklajevanj med Golobom in krogom okoli Marjana Šarca. Kot je znano, naj bi se LMŠ in SAB v roku nekaj mesecev pridružili Gibanju Svoboda, podobno kot so se leta 1994 nekatere manjše stranke pridružile tedanji Drnovškovi Liberalno demokratski stranki in je tako nastala Liberalna demokracija Slovenije, kar sta takrat bučno pozdravila tako predsednik republike Milan Kučan kot tudi boter vzporedne ekonomije Niko Kavčič, ki je kot politkomisar skrbel za frakcijo nekdanje Slovenske demokratične zveze, ki se je nato pridružila LDS (tj. Demokratsko stranko). Kot poroča Požareport, naj bi se Golob in »boter« LMŠ Damir Črnčec že dogovorila, da Šarec ne bo preveč nagajal, hkrati pa bo LMŠ kot bodoča frakcija GS dobila vso oblast na ministrstvu za obrambo. Kar je po drugi strani tudi sladko maščevanje dosedanjemu ministru, sicer predsedniku NSi Mateju Toninu, nekdanjemu Šarčevemu tekmecu v tekmi za kamniškega župana. Kot je znano, je Šarec leta 2010 ob prvi kandidaturi za kamniškega župana zmagal v drugem krogu proti Branetu Goluboviču. Ki pa je – kako ironično – kasneje postal celo vodja poslanske skupine LMŠ. Kar je pravzaprav samo dodaten dokaz, da je Šarec bolj ali manj marioneta v rokah botrov iz ozadja.
In seveda, Požareport je s poročanjem o skrivnem dogovarjanju med Golobom in Črnčecem seveda zanikal govorice, da naj bi bil Črnčec za Goloba »persona non grata« – vse to je namreč le predstava za naivno javnost, tako kot spor med Janezom Stanovnikom in Danilom Türkom pred predsedniškimi volitvami leta 2007. Črnčec se očitno spet vrača na Generalštab Slovenske vojske, ne pa v Sovo, kot so sprva napovedovali – Sova naj bi bila po novem spet pod nadzorom Sebastjana Selana, človeka, ki je inštruiral sedaj že nekdanjega poslanca Matjaža Nemca, po novem evropskega poslanca.
Golob je že leta 2000 poskrbel za odstavitev energetskega »old boya«
A to so seveda le prvi kazalci, da bo v novi koaliciji še hudo vroče in da se obetata boj in mesarsko klanje. Namreč, Golob ima že dolgoletne izkušnje s postavljanjem in odstavljanjem kadrov. Že leta 1999 je postal državni sekretar za energetiko na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pod ministrico Teo Petrin (LDS) in hitro postal tudi vodja nadzornih svetov več državnih podjetij. Aprila 2000, malo pred padcem tedanje Drnovškove vlade (tretje po vrsti), je namreč kot predsednik nadzornega sveta Elesa poskrbel za spektakularen padec Iva Baniča, direktorja Elesa in prav tako kadra tranzicijske levice. Kot je tedaj poudaril Golob, ni šlo za razrešitev iz krivdnih razlogov, moteči pa naj bi bili menda Baničevi »zastareli« pogledi na vlogo Elesa ob odpiranju trga z električno energijo. »Vsi pa vemo, da je Eles do zdaj imel večjo vlogo, saj je skrbel za vse kupoprodajne odnose znotraj sistema, bil pa je tudi edini pooblaščeni izvoznik in uvoznik energije. V tej smeri je potrebno iskati različne poglede sedanjega vodstva in države kot lastnice,« je tedaj dejal Golob. Kot je znano, je vlada tedaj za v. d. direktorja Elesa nastavila Vekoslava Korošca, Bajukova vlada pa je slednjega nato razrešila in na to mesto postavila Vitoslava Türka. No, Banič je bil nad odločitvijo nadzornikov Elesa vidno razočaran. A če z distance dobrih dvajsetih let pogledamo na ta dogodek, je jasno, da si je Golob pripravljal teren in si je ob liberalizaciji trga z električno energijo »mehko postlal« – njegovi enormni zaslužki to dokazujejo. Ob tem je seveda z dovoljenjem svojih političnih botrov najprej opravil z nekoliko bolj konservativnimi »old boysi«.
Kdo bo prvi vrgel puško v koruzo?
Seveda pa je izvolitev Bajukove vlade nekoliko zavlekla Golobove načrte, kar dokazuje tudi intervju, ki ga je Golob dal za Delo novembra 2000, že po volitvah. Kot je dejal, direktor Elesa Vitoslav Türk, ki ga je postavila Bajukova vlada, ni oseba, ki bi lahko pod katero koli vlado preoblikovala Eles v skladu z zakonom, ki ureja odpiranje trga z električno energijo. Golob, tedaj docent na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je konec decembra 2000 z vladnim imenovanjem spet postal predsednik nadzornega sveta Elesa, v njem se je znašel tudi Franc Križanič (SD), kasnejši finančni minister v Pahorjevi vladi. Kakorkoli že, že sredi leta 2001 je bil Golob znova državni sekretar za energetiko, a še več kot to – dejansko je bil najvplivnejši kader. Zanimivo, kako je tedaj poročal portal 24ur.com: tedanji poslanec SDS Jožef Jerovšek je namreč povedal, da je Golob zelo sposoben in bister, teh svojih kvalitet pa na položaju državnega sekretarja ne uporablja dovolj v korist države. Andrej Klemenc s Slovenskega e-foruma pa je dejal, da je treba z Golobom komunicirati odkrito, ostro in konfliktno, kar je nov vzorec, ki ga Golob vnaša v politično komuniciranje pri nas.
Glede na Golobov siceršnji karakter in tudi njegovo pregovorno aktivnost pri uvajanju sprememb bo zelo verjetno prišlo do hudega trčenja zlasti z interesi Levice, če ne tudi SD. Če se bodo Golobovi ter stara levica zagotovo strinjali glede vladavine prava (Dominika Švarc Pipan) in pregona sovražnega govora (Emilija Stojmenova Duh), pa bo zagotovo počilo pri gospodarstvu, ki ga bo sicer pokrival Han. Vprašanje je le, kdo bo teh bo prvi vrgel puško v koruzo…
