9.1 C
Ljubljana
nedelja, 11 aprila, 2021

Vlada reagirala na pozebo: Ministrstvo za kmetijstvo v pripravo interventnega zakona

Piše: C.R.

Pozeba je v zadnjih dveh dneh po informacijah s terena poškodovala predvsem sadovnjake, najbolj prizadete naj bi bile najboljše sadjarske lege. Kmetijski minister Jože Podgoršek je zato imenoval interno skupino s ciljem najti ustrezne rešitve. Ena izmed njih je priprava interventnega zakona, so sporočili.

Ministrstvo intenzivno išče rešitve, ki bi lahko ublažile posledice te naravne nesreče. Rešitve bi bile poleg priprave interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim, možne tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregledu možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev.

Minister si bo z državnima sekretarjema posledice škode ogledal na terenu predvidoma v ponedeljek. Sestal se bo tudi z deležniki, s katerimi bo razpravljal o predlaganih rešitvah za sektor ter o potrebnih spremembah v smislu prilagajanja na podnebne spremembe v panogi, so danes napovedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Znova so izpostavili nujnost prilagajanja na podnebne spremembe. Treba bo poiskati rešitve za prihodnost v teh panogah ter večjo pozornost usmeriti v tehnološke rešitve v sadjarstvu, agrotehnične ukrepe, zavarovanja, protitočne mreže, namakalne sisteme in oroševanje ter vzpostavitev t.i. vzajemnega sklada, so nanizali.

Škoda zaradi pozebe je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanjo v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč uradna ocena škode ne izdela. Zakon namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, kar je tudi razlog, da se škoda ne oceni.

Višina sofinanciranja zavarovalne premije v letu 2021 znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije (v letu 2020 je znašala 50 odstotkov), kar znese preko sedem milijonov evrov na leto. “Žal se zavarovanja ne poslužuje dovolj veliko število kmetov, želimo pa si tega še več v prihodnje. Ministrstvo tudi nima vpliva na zavarovalne produkte,” so zapisali.

Sistemi oroševanja so se v zadnjem obdobju izkazali kot učinkovit ukrep. Ministrstvo sofinancira te investicije, in sicer v višini od 50 do 90 odstotkov. Težava tega ukrepa pa je po navedbah ministrstva velika raba vodnih virov in dostop do virov. Sistem namreč potrebuje veliko vode, zato bo po njihovih navedbah v prihodnje potrebna koordinacija z okoljskim ministrstvom glede rabe vodnih virov.

V okviru podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva ministrstvo podpira naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Med upravičene naložbe med drugimi spadajo tudi naložbe, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, kot na primer nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v zaščitene prostore (rastlinjake) s pripadajočo opremo, naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme na kmetijskih gospodarstvih in nakup namakalne opreme ter nakup opreme za protislansko zaščito.

V okviru tega podukrepa so do lani izvedli šest javnih razpisov, ki so se nanašali tudi na ureditev individualnih namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih ter nakupu namakalne opreme oziroma opreme za protislansko zaščito. Do konca leta 2020 so za ta namen odobrili 65 vlog v skupni višini 4,5 milijona evrov.

V letu 2020 so izvedli javni razpis, ki se je nanašal na prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Razpisali so 10 milijonov evrov in prejeli 156 vlog v skupni višini 21,6 milijona evrov. “V prvi polovici letošnjega leta bomo ponovno objavili javni razpis, ki bo prav tako namenjen prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Predvidena višina razpisanih sredstev bo znašala 20 milijonov evrov,” so poudarili.

Ob tem so spomnili, da je ministrstvo v sredo pridelovalcem jabolk, ki so utrpeli škodo zaradi epidemije covida-19, izdalo odločbe za pomoč na podlagi protikoronskega zakona v višini 2000 evrov na hektar.

Škodo na kmetijskih pridelkih zaradi pozebe na terenu spremlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v okviru javne službe kmetijskega svetovanja. Po navedbah KGZS naj bi prve podatke in grobo oceno s terena pripravili do petka. Točni podatki pa bodo znani čez nekaj tednov, ko bo dejansko viden obseg škode.

Po prvih ocenah naj bi bili poškodovani predvsem sadovnjaki. Vinogradi so utrpeli škodo v manjšem obsegu, škoda pa naj bi bila tudi v čebelarstvu. Čeprav se bodo v prihodnjih dneh temperature

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine