7 C
Ljubljana
četrtek, 6 maja, 2021

(VIDEO) Pogovor, ki bi si ga moral ogledati vsak Slovenec: Zakaj smo travmatizirana družba in kako se lahko slovenski narod reši iz razkola

“Poznavanje zgodovine, predvsem te najbolj travmatične, je eno izmed orodij, mogoče celo bistvenih orodij za spopad z današnjim časom in prihodnostjo, ne s preteklostjo.” Po mnenju zgodovinarja Jožeta Možine se civilizacija začne tako, da se pokoplje mrtve, saj se je ta začela prav takrat, ko je človek pokopal umrlega svoje vrste. In sistema, ki sta poteptala to prvino sta bila samo nacizem in komunizem. “In to ni stvar pri kateri bi lahko rekel “pustimo preteklost”, ker ta energija nepokopanih trupel ostane. Vemo, da ima človek tudi duhovno komponento. In ta zadeva ni tako težka, samo moramo biti dovolj odprti in pametni.” 

 

Priznanega zgodovinarja in novinarja Jožeta Možino je v pogovoru z naslovom “Slovenski razkol ali kako do slovenske sloge?” izpraševal moderator, znan tudi kot “mehanik hrbta” oziroma učitelj razteznih vaj Jure Gubanc. V pogovoru sta se uvodoma dotaknila knjižnega dela Možine z naslovom Slovenski razkol, predvsem pa sta želela oba sodelujoča potegniti nek zaključek kako ponovno združiti razklani slovenski narod. Možina je uvodoma predstavil svojo osebno zgodbo in kako se je pričel zanimati za zgodovino, ob čemer je dejal, da ni imel vsega planiranega. Študiral je zgodovino in sociologijo kulture. Za zgodovino se je zanimal že od otroštva, še zlasti za polpreteklo zgodovino, ker je veliko ljudi v tem času trpelo in doživelo hude stiske, preganjanja. Že ob koncu osnovne šole je bral nekatere prepovedane knjige, ki so prišle k nam iz zamejstva. Šlo je za povsem drugačno interpretacijo tega, kar so se učili v šoli, čeprav nekih skrajnih učiteljev ali profesorjev niso imeli. Pozneje je bil dejaven v študentski politiki. Enkrat pa se je skupaj z neko kolegico povsem slučajno udeležil novinarske avdicije in tako se je vse skupaj začelo.

Poleg zgodovine pa se je zanimal tudi za obdelovanje kamna in lesa, privlačila pa ga je tudi arheologija, na področju zgodovine pa ga je od nekdaj zanimala tudi Antika. Zdi se mu pomembno vedeti, kako so ljudje živeli nekoč. Postopoma pa se je osredotočil na novejšo zgodovino, ker se je na tem področju odpiral prostor za raziskave, ki se jih ni izvajalo. “In potem smo se nekateri mladi teh stvari lotevali na bolj ali manj uspešen način. Sam najprej na televiziji.” Po njegovem je bilo spontano, da je leta 2001 in 2004 naredil nekatere dokumentarne filme na tem področju. Ob tem v današnjem času sledi temu, kar se mu zdi, da je prav. Po njegovem je paradoksalno, da včasih več vemo o dogodkih iz Antike kot o tistem, kar nam je časovno mnogo bližje, o zgodovini, ki so jo naši stari starši preživeli, o čemer Možina pravi: “Če govorimo o 2. svetovni vojni na Slovenskem, arhiv Slovenije hrani okoli 6 milijonov dokumentov. To ne pomeni, da so vsi zanimivi in relevantni, ampak gre za veliko številko. Moramo se zavedati, da je partizansko gibanje delovalo v ilegali, v gozdovih, ampak so od vsega začetka producirali dokumente, poročila.” 

V določenih točkah smo celo napredovali glede raziskovanja medvojnih in povojnih zločinov
“In to je še vedno ohranjeno. Včasih tudi samo fragmenti. To so zelo pomembni viri, ker je bil ustroj po vzoru sovjetskega režima zelo birokratiziran.” Vidni funkcionarji so sicer v povojnem obdobju uničevali te dokumente, saj bi bistveno okrnili ugled posameznih članov gibanja ali pa le-tega v celoti. “Skratka, vse kar je bilo povezano z nasiljem, s povojnimi poboji, je bilo v glavnem vse počiščeno.” To so povedali tudi nekateri delavci zaposleni v arhivih UDBE. Vendar pa je kljub temu nekaj ostalo. Po mnenju Gubanca se imamo Slovenci za nekakšen kulturni fenomen, da je samo v Sloveniji tako, in da je samo pri nas takšno sovraštvo med levimi in desnimi, predvsem pa takšno prepiranje glede polpretekle zgodovine, na kar Možina odvrne: “Seveda se kregajo, ni tako hudo, še v Ameriki se kregajo glede Ameriške državljanske vojne, tudi francoska revolucija je pustila globoke rane, pa če govorim o nam bližjih dogodkih Španske državljanske vojne v 30. letih prejšnjega stoletja. V določenih točkah smo mi celo napredovali glede raziskovanja medvojnih in povojnih zločinov, tako glede interpretacije kot tudi glede odkopa in pokopa žrtev,” je še prepričan Možina.

Več si lahko preberete in video ogledate TUKAJ.

Zadnje novice

Sorodne vsebine