9 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

V Slovenji nimamo niti enotne opredelitve, kaj je dolgotrajna oskrba starejših, kaj šele da bi bila sistemsko urejena!

Ne samo, da so pokojnine številnih upokojencev v Slovenji tako nizke, da z njimi komaj živijo, tudi dolgotrajna oskrba starejših je v Slovenji slabo urejena, oziroma ni enotno sistemsko urejena, čeprav ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjata, da je njuna prioriteta prav priprava sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, ki vključujejo tudi pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, se na tem področju nič ne dogaja. Prav tako nimamo niti enotne opredelitve, kaj dolgotrajna oskrba je.  

 

Dolgotrajna oskrba starejših pa je eno izmed področij, ki v okviru socialnih politik gospodarsko razvitih držav v zadnjih letih zavzema vse vidnejše mesto. Razlog je predvsem v staranju prebivalstva in v naraščajočem deležu starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju. Podatki kažejo, da tudi Slovenija postaja starajoča se družba, saj je 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %. Delež starejših od 80 let se bo s 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. S staranjem pa se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Vzporedno se povečujejo tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju.

Doma je slabše

Ker je stanje na področju skrbi za starejše v Sloveniji zaskrbljujoče, je poslanska skupina SDS na predsednika odbora za zdravstvo in predsednika odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje na to temo.  V poslanski skupini SDS menijo, da dolgotrajna oskrba v Sloveniji v tem trenutku ni enotno sistemsko urejena in da potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, in sicer zato, da bo sistem dolgoročno vzdržen in da bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev. V SDS opozarjajo, da se različne storitve in prejemki v Sloveniji sicer zagotavljajo v okviru sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistemske skrbi za najtežje invalide, vojne invalide ter vojne veterane. Trenutno veljavna ureditev zagotavlja največji obseg pomoči osebam, ki so vključene v institucionalne oblike storitev. Osebe, ki ostanejo v domačem okolju, pa so v slabšem položaju, saj nimajo dostopa do integriranih storitev.

Vrsta čakajočih

Trenutno so za zagotavljanje storitev na področju dolgotrajne oskrbe na voljo sredstva, ki so zagotovljena iz javnih virov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter proračuna Republike Slovenije in občin.  Poleg tega se za plačevanje socialnovarstvenih storitev zagotavljajo tudi zasebna sredstva uporabnikov in sredstva njihovih svojcev. Ker sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ni ustrezno urejen in ker se soočamo s staranjem prebivalstva, se soočamo tudi s pomanjkanjem zmogljivosti za starejše občane. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije trenutno na prosto posteljo v enem izmed 96 -ih domov za starejše čaka skoraj devet tisoč ljudi, v sporočilu za javnost opozarja SDS.

11.446 aktualnih prošenj za v domove starejših

Na to, kako kritične so razmere, je pred časom opozarjal tudi urad varuha človekovih pravic, a zdi se, da se stanje iz leta v leto poslabšuje, država pa ne sledi demografskim gibanjem. Država je zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, oziroma pred 15 leti, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije. Zato prihaja do problema, ker so domovi za starejše s koncesijo v povprečju dražji od javnih domov, zaradi pomanjkanja prostora pa starejši nimajo možnosti izbire. Nezadosten razvoj storitev v skupnosti povečuje pritisk tudi na institucionalno varstvo, kar se odraža med drugim tudi v večjem številu vloženih vlog za bivanje na zalogo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi javnega razpisa podelilo koncesije za skupno 928 mest v domovih za starejše, dodatna mesta bodo na voljo v letošnjem in prihodnjem letu.  Da je problematika resnično kritična, kaže podatek, da je bilo na dan 19. septembra 2019 za institucionalno varstvo v domovih za starejše in socialno varstvenih zavodih 11.446 aktualnih prošenj. Približno desetino so poslali tisti, ki so zainteresirani za takojšen sprejem.

Država ne ve, koliko starejših je ostalo  brez pomoči

Na neuspešnost vlade ter pristojnih ministrstev pri reševanju problematike dostopnosti socialnega varstva je v svoji reviziji, objavljeni 17. 9. 2019, opozorilo tudi Računsko sodišče RS, pravijo v SDS.  Slednje je izreklo mnenje, da skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bila zadovoljiva. Vlada, MDDSZ ter MZ po mnenju računskega sodišča niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, saj niso izkazali, da uresničujejo cilje za zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. Poleg tega niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno. Kot opozarja revizija, država predvsem nima podatkov o tem, koliko pomoči bi potrebovali upravičenci ter kakšno pomoč dejansko prejemajo. Prav tako država nima podatkov o tem, katere oblike pomoči so v okviru posameznih regij dostopne ter ali in koliko upravičencem so posamezne oblike pomoči nedosegljive glede na njihove finančne zmožnosti. Država zato ne pozna odgovora na vprašanje, koliko oseb, ki so potrebovale pomoč drugih, je v obdobju, na katero se nanaša revizija, ostalo brez nje. Kot ugotavlja revizija vlada, MDDSZ in MZ niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe, pri čemer vlada ni natančno določila in razmejila nalog, za katere naj bi bilo pristojno vsako od obeh ministrstev. Pri pripravi predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi pa tudi niso bile natančno ugotovljene slabosti obstoječega sistema socialnega varstva in niso bila natančno izračunana potrebna sredstva ter določeni viri financiranja storitev v okviru nove ureditve ob upoštevanju dejanskih potreb upravičencev in trenda staranja prebivalstva.

Opozorila Evropske komisije

V poslanski skupini še SDS poudarjajo, da Slovenijo opozarja tudi Evropska komisija, ki naši državi priporoča, da še letos sprejme reformne ukrepe na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela. Za vzdržnost javnih financ mora Slovenija po priporočilih Komisije sprejeti in izvesti reforme v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi ter zagotoviti dolgoročno vzdržen in ustrezen pokojninski sistem.
Ker pri SDS menijo, da dolgotrajna oskrba vpliva na kakovost življenja vseh prebivalcev, potreba po njej pa se bo še povečevala, saj se bo delež starejšega prebivalstva hitro večal, predlagatelji zahtevajo sklic nujne seje Odbora za zdravstvo ter Odbora za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti in predlagajo, da poslanke in poslanci po opravljeni razpravi sprejmejo naslednja dva sklepa:

1.        Odbor za zdravstvo in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporočata Vladi RS, da takoj pripravi zakon o dolgotrajni oskrbi ter pri tem vključi vse deležnike, vključno s strokovno in z drugo zainteresirano javnostjo.

2.        Odbor za zdravstvo in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporočata Vladi RS, da takoj sprejme nujni akcijski načrt za zagotovitev ustreznih zmogljivosti za oskrbo starejših (vključno z obnovo in razširitvijo obstoječih objektov ter gradnjo novih domov za starejše) in razvojem drugih oblik pomoči, kot so skupnostne oblike (so)bivanja in pomoč na domu.

Zadnje novice

Sorodne vsebine