15.8 C
Ljubljana
sreda, 22 septembra, 2021

V reviji Demokracija preberite: Slovenija je na poti digitalnega preoblikovanja

Piše: Maruša Opeka

Sedemnajstega maja zaznamujemo mednarodni dan informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Epidemija covida-19 pa je še izdatno pokazala, kako pomembna sta digitalizacija in digitalna povezanost v življenju sodobnega človeka. 

Krovni strateški dokument razvoja informacijske družbe je strategija Digitalna Slovenija, v kateri so predvideni ukrepi za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe na vseh področjih, večjo konkurenčnost države in IKT-industrije, splošno digitalizacijo družbe, razvoj in graditev digitalne infrastrukture, izboljšanje kibernetske varnosti in spodbujanje razvoja vključujoče informacijske družbe.

Digitalna Slovenija 2030

Zdaj veljavna strategija Digitalna Slovenija 2020 se izteka, na ministrstvu za javno upravo pa so na podlagi pregleda realizacije začeli s pripravo nove strategije razvoja informacijske družbe – Digitalna Slovenija 2030. Kot pojasnjujejo na ministrstvu (MJU) bo predvidoma obravnavala naslednja prednostna področja: digitalno vključenost, digitalne javne storitve, gigabitno povezljivost, pametno digitalno preobrazbo v družbo 5.0, kibernetsko varnost, digitalne pravice itd. »Krovni cilj prihodnje strategije je izboljšanje uvrstitve Slovenije po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI),« pravijo na MJU in dodajo, da so že začeli aktivnosti v zvezi s pripravo nove strategije, ki naj bi bila na vladi predvidoma potrjena še do konca letošnjega leta.

Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (PMIS), ki ga je MJU objavilo 12. februarja, pa je še del strategije Digitalna Slovenija 2020. Razpis delno sofinancira Evropska unija iz Sklada za regionalni razvoj. Z javnim razpisom želi država spodbuditi razvoj, vzpostavitev, testiranje in uvajanje inovativnih digitalnih rešitev z različnih vsebinskih področij pametnih mest in skupnosti, ki temeljijo na tehnologiji interneta stvari ter na načelih interoperabilnosti in odprtih standardih. »To pomeni poenoten način zbiranja podatkov iz projektov ter objava odprtokodnih podatkov z namenom vnovične uporabe in razvoja inovativnih rešitev,« so poudarili na ministrstvu. Prednost pri razpisu pa naj bi imeli tisti projekti, ki poleg tehnologije interneta stvari (IoT) inovativno izkoriščajo tudi druge napredne tehnologije – umetno inteligenco, podatkovno analitiko, virtualno resničnost, tehnologijo veriženja blokov …  Namen javnega razpisa je tako pospešitev uvajanja inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin z namenom boljšega upravljanja, komuniciranja, proaktivnega reševanja problemov, koordiniranja virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranja posledic nepredvidenih dogodkov in naravnih nesreč, zagotavljanja kvalitetnejšega življenja občanov in obiskovalcev. »To bomo dosegli z uvedbo in uporabo naprednih digitalnih tehnologij, vzpostavitvijo dolgoročnih partnerstev deležnikov ter s tem vzpostavitev ekosistema, ki bo odskočna deska za digitalno preoblikovanje Slovenije,« so prepričani na ministrstvu.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

Zadnje novice

Sorodne vsebine