Piše: Vida Kocjan
V marcu 2026 je na Facebookovem profilu »Maske padajo #nismofejk« zaokrožila serija avdioposnetkov, ki so razkrili zakulisje Gibanja Svoboda. Eden najbolj eksplozivnih je pogovor med nekdanjo generalno sekretarko stranke Vesno Vuković in generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl. S posnetka so razvidne oziroma slišne jasne izjave: »En Tičar … ta mi je povedal direkt, kje Alenka krade.«
Šlo naj bi za ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ki naj bi prek podjetja Mind inženiring iz Ormoža (lastnik Mitja Kosec, sorodnik Dejana Jurkoviča z Direkcije za infrastrukturo – DRSI) in državne družbe 2TDK pri projektu drugi tir »dvignila« okoli 2,5 milijona evrov javnih sredstev. Denar naj bi tekel prek pogodbe za dodaten »supernadzor« nad projektom, čeprav že obstaja redni nadzornik.
Pogovor med Vukovićevo in Kolenko Helblovo naj bi se odvil že oktobra 2023. Z njim naj bi bil seznanjen tudi Robert Golob. Za zdaj ni znano, da bi kdo ukrepal. Po zdajšnjem razkritju se Vesna Vuković javno ni več oglasila, tudi ni več generalna sekretarka Gibanja Svoboda. Bratuškova pa je po daljšem odmoru po objavi posnetke označila za ponarejene z umetno inteligenco. Vložila naj bi kazensko ovadbo zoper neznane storilce in napovedala odškodninsko tožbo. Zoper Vesno Vuković ni ukrepala. Tudi omenila je ni.
S tem se očitno ukvarjata tudi policija in tožilstvo. (Golobova) policija naj bi avtentičnost preverjala tako, da so posnetke poslali v tujino na forenzično analizo. Preverjali naj bi torej izvor, motiv in vsebino, vključno z očitki korupcije. Specializirano državno tožilstvo (SDT) naj bi obravnavalo korupcijski vidik. Javno ni hišnih preiskav pri Bratuškovi; zadeva je še v predkazenskem postopku. Takšni so odgovori, ki smo jih prejeli od omenjenih ustanov. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa odgovarja, da za to ni pristojna.
Ostri odzivi javnosti
V pomembnem delu javnosti, tudi politični, so bili posnetki sprejeti kot potrditev dolgoletnih sumov. Janez Janša (SDS) je močno kritiziral medije in oblast, ker posnetkov ne obravnavajo enako kot pretekle afere. Sprašuje, zakaj ni hišnih preiskav, če generalna sekretarka Svobode sama govori o tem, da Bratuškova »krade« pri drugem tiru. Opozoril je na »kraljico aneksov« in dvojna merila: če bi šlo za desnico, bi bili odzivi povsem drugačni. Zahteva temeljito preiskavo policije, KPK in finančnih tokov. Poslanec SDS Zvonko Černač pa je izpostavil, da »o tem že nekaj časa vrabci čivkajo«. Večji del javnosti zadevo postavlja v kontekst sistematičnega pretakanja denarja prek infrastrukturnih projektov (drugi tir, Dars, tretja razvojna os). Zahtevajo odgovornost, odstop in pojasnila, Bratuškovo pa označujejo za del »starega sistema« z vplivnimi povezavami.
Zaščita ali popolna odpoved sistema?
Kaj se dogaja, smo prejšnji teden preverjali pri ustreznih institucijah. Odgovori, objavljamo jih posebej, so tipični za tranzicijsko levico, ki obvladuje vse pole družbenega življenja. Policija »intenzivno preverja vse okoliščine«, a po več mesecih še vedno ni konkretnih rezultatov, hišnih preiskav ali osumljencev. Če notranji pogovor visoke funkcionarke Svobode govori o konkretni »kraji« 2,5 milijona evrov prek sorodstvenih vezi in državnega podjetja, potem je tiha preiskava brez vidnih korakov v praksi zaščita politične elite.
Takšna počasnost odpira resna vprašanja o enakopravnosti pred zakonom. Če bi podobni posnetki obremenjevali Janeza Janšo ali koga drugega z desne, bi verjetno videli hitrejše hišne preiskave, medijske viharje in zahteve po odstopu. Tu pa prevladujeta tišina in veliko sprenevedanje tudi v delu provladnih medijev. Doslej je namreč še nihče ni nič vprašal o tem. Bratuškova ima sicer dolgo zgodovino kadrovanja in nadzora nad velikimi projekti. Povezave njenih sodelavcev dodajajo plast suma. Če je res prek sorodstvenih ali prijateljskih vezi pri 2TDK prišlo do neupravičenih izplačil, gre za klasično korupcijo na račun davkoplačevalcev, ne le za »politično diskreditacijo«, kot bi nekateri zdaj radi to razlagali. Sumi so, preiskav ni.
Infrastruktura kot zasebni bankomat?
Slovenska infrastruktura je podvržena velikemu političnemu vplivu tranzicijske levice. Veliki projekti so idealen teren za anekse, podizvajalce in provizije. Milijoni evrov se pretakajo, medtem ko se roki podaljšujejo, kakovost pa je pogosto vprašljiva. Bratuškova nosi največjo odgovornost kot ministrica. Namesto transparentnih javnih naročil in strogega nadzora vidimo ponavljajoče se afere, ki končajo v predkazenskih postopkih brez epiloga.
Velik del javnosti, tudi SDS in NSi, zahteva preiskavo. Odhajajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) vidi zaroto. Posnetki so lahko del politične igre, a njihova vsebina zasluži temeljito, neodvisno in hitro preiskavo – ne le forenzične analize glasu, temveč tudi preiskavo finančnih tokov pri 2TDK, Mind inženiringu in aneksih. Do danes forenzična analiza ni zaključena, konkretnih obtožnic ni. Odgovorov na vprašanja, kam je šel denar, kdo je profitiral in zakaj preiskava teče tako boleče počasi, pa ni.
Alenka Bratušek je preživela že marsikateri vihar. Upravičen ali ne, tega ne vemo zanesljivo. Je pa dejstvo, da gre tokrat za nekaj večjega: za kredibilnost celotnega infrastrukturnega sistema in zaupanje, da davkoplačevalski denar ni zasebni bankomat političnih omrežij. Maske so padle.
Vprašanja, ki smo jih poslali Alenki Bratušek, brez odgovorov
Ministrici za infrastrukturo in po novem poslanki Gibanja Svoboda Alenki Bratušek smo prejšnji teden poslali več vprašanj. Do oddaje prispevka na ključna vprašanja ni odgovorila.
Vprašanja: V javno objavljenem posnetku pogovora med Vesno Vuković in Barbaro Kolenko Helbl Vesna Vuković navaja, da ji je »en Tičar« direktno povedal, kje Vi »kradete« pri projektu drugi tir preko 2TDK, in omenja znesek 2,5 milijona evrov, ki naj bi bil dvignjen.
Kaj točno je po Vašem mnenju mislila s tem?
Ste se odzvali na te navedbe in zahtevali preverbo s strani policije, KPK ali revizijo 2TDK?
Kaj je bil izvor teh 2,5 milijona evrov in preko katerih pogodb/podjetij naj bi šlo po njenih besedah?
Kaj odgovarjajo policija, tožilstvo in Komisija za preprečevanje korupcije?
Policija: »Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, vam ne moremo odgovoriti. V tej fazi preiskave lahko na policiji pojasnimo le, da se zadeva v povezavi z javno objavljenimi posnetki in vsebinami obravnava celovito, saj policija že od njihove objave izvaja intenzivno in vsestransko preverjanje vseh relevantnih okoliščin. Preiskuje se vsa prijavljena in zaznana kazniva dejanja, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, kar vključuje tudi samo vsebino objavljenih posnetkov. Kriminalisti zbirajo obvestila in preverjajo poleg vsebine javno objavljenih posnetkov tudi njihovo avtentičnost, način in motiv nastanka, izvor ter vse druge okoliščine, ki so pomembne z vidika zaznave morebitnih drugih protipravnih ravnanj. Posnetki, ki so bili objavljeni v javnosti, so bili preko mednarodnega policijskega sodelovanja posredovani v strokovno presojo pristojnemu forenzičnemu laboratoriju v tujini. Presoja še ni zaključena.
V konkretnem primeru gre za odprt predkazenski postopek, zato vam podatkov o konkretnih kaznivih dejanjih in izvedenih ukrepih ne moremo posredovati. Razkritje teh podatkov bi namreč lahko poseglo v interes uspešne izvedbe predkazenskega postopka, ker bi razkrivalo obseg, smer, dinamiko in fazo preverjanj, krog oseb, na katere se ta nanašajo, ter vsebino posameznih preiskovalnih in forenzičnih aktivnosti. Prav tako je v tej fazi preuranjeno javno opredeljevanje do procesnega statusa posameznih oseb ali do dokazne vrednosti posameznih gradiv, dokler se vse te okoliščine ne preverijo celovito, strokovno in v skladu z zakonom. Ne nazadnje tudi na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi spoštovanja določil o varstvu osebnih podatkov ne moremo odgovoriti.
Ko bo to mogoče brez škode za postopek in v obsegu, ki ga dopuščajo predpisi, bo javnost o relevantnih ugotovitvah obveščena.«
Vrhovno državno tožilstvo: »V zvezi z vašimi novinarskimi vprašanji vas obveščamo, da so za odgovore nanje pristojni na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), ki obravnava korupcijski vidik predmetne zadeve.«
KPK: »Pojasnjujemo, da za preiskovanje sumov kaznivih korupcijskih dejanj, ki bi lahko izhajali iz omenjenih posnetkov, objavljenih v zadnjih mesecih, ni pristojna komisija, pač pa organi preiskovanja. V komisiji sicer spremljamo dogajanje in ob zaznavi sumov kršitev iz lastnih pristojnosti bodisi uvedemo ustrezne postopke bodisi odstopimo zadevo pristojnim organom.«
