Piše: Vida Kocjan
S poslancem in podpredsednikom Državnega zbora RS Jožetom Tankom smo se pogovarjali o politično burnem zadnjem letu, predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču, na račun katerega je Tanko izrekel več krepkih, koaliciji KUL in botrih, protestih, sindikatih pa tudi o tem, kako je zadovoljen z delom vlade tudi z vidika razvoja lokalnega območja, od koder prihaja.
Demokracija: Zadnje leto je politično zelo burno, stranke iz vrst KUL rušijo vlado in ji nagajajo, kjerkoli je to mogoče. Kako kot podpredsednik državnega zbora to prenašate?
Tanko: Da se bo rušenje in nagajanje dogajalo, se je dalo slutiti že ob odstopu Marjana Šarca, ki si je izrecno želel predčasnih volitev, računajoč, da ga bodo pri tem podprli njegovi vladni partnerji, ki so v kampanji poudarjali, da s SDS po volitvah ne bodo sodelovali. Na srečo ga − tudi zato, ker jih je z odstopom izigral, z volitvami pa bi nekatere »ukinil« − niso vsi podprli. Menim pa, da je šlo za načrtovan odstop, saj se je po odstopu angažiral del civilne družbe, ki je praktično takoj začela z javnimi protesti izvajati pritisk na levičarske stranke in politike, vse z namenom, da se prepreči nastanek Janševe vlade. Pod hudimi pritiski so bili predvsem potencialni partnerji za novo vlado, zlasti SMC in DeSUS, deloma pa tudi NSi.
Demokracija: Poslanec ste že več mandatov. Kako lahko primerjate zdajšnji mandat s prejšnjimi in kdaj se je v resnici zgodil prelom na slabše, je bilo to z vstopom Levice v parlament?
Tanko: Res gre z vstopom Levice v parlament na slabše. Kvalitete razprav se zmanjšuje, v razprave se je zavlekel prostaški žargon, veliko je lažnih in neargumentiranih obtožb ministrov in poslancev drugih strank. Čedalje drznejše so razprave, ki spodbujajo k zrušenju ustavne ureditve, k nacionalizacijam, obračunavanju itd. K temu veliko pripomorejo tudi tisti, ki vodijo seje parlamenta in njenih delovnih teles ter ne reagirajo v skladu s pooblastili in pravili. Pomemben del bremena pa nosijo tudi vodje poslanskih skupin, ki to precej neprizadeto gledajo.
Demokracija: Kako ocenjujete to, da predsednik državnega zbora Igor Zorčič ne odstopi? Že večkrat ste opozorili, da je poslovnik državnega zbora glede tega, komu pripada to mesto, povsem jasen.
Tanko: Poslovnik je napisan tako, da vsak povprečno razgledan človek razume, da tri vodstvene funkcije parlamenta, predsednik in dva podpredsednika, pripadajo koaliciji, največji opozicijski stranki pa pripada en podpredsednik. Do sedaj so vsi predsedniki parlamenta to razumeli in so iz poslovniških razlogov pa tudi zaradi politične higiene odstopili, tako da do glasovanja o njihovi razrešitvi sploh ni prišlo. Igor Zorčič je izjema. Njegovi komentarji, da to počne zato, da se parlament ne bi podredil vladi, so smešni. Za predsednika se je dal izvoliti kot poslanec vladne koalicije. Tedaj mu na kraj pameti ni padlo, da bi bilo dobro, če bi to funkcijo odstopil komu iz opozicije. Potem ko se je razšel s svojo stranko in prestopil v opozicijo, pa »bluzi«, do mora obraniti parlament pred vlado, in dela vse, kar zahtevajo projugoslovanski in prosocialistični uličarji in kar zganjajo opozicijske stranke.
Demokracija: Kako ste sicer sodelovali z Zorčičem, obstajajo razlike, ko je bil del koalicije, in potem ko je izstopil iz poslanske skupine SMC?
Tanko: Ni nobene razlike. Ne prej ne sedaj ni bilo nobene neformalne komunikacije. Prejšnji predsednik DZ Dejan Židan je podpredsednike večkrat povabil na kavo, kjer smo se pogovorili o delu zbora, seznanil nas je z obiski tujih gostov, obdelali smo kakšen detajl vodenja sej, itd. Tega v Zorčičevem obdobju ni bilo.
Demokracija: Kaj naj bi bil po vaše razlog za takšno ravnanje in odločitve?
Tanko: Zdi se mi, da ga je funkcija nekako dvignila in je želel poudariti distanco do drugih poslancev in tudi do vlade. Če sklepam po odnosu do podpredsednikov parlamenta, potem se mi zdi, da kakšne posebne komunikacije ni gojil niti do predsednika vlade niti do svojega predsednika stranke.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
