9 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

V ptujski bolnišnici v zvezi z zavrnitvijo bolnikov s Covid19 iz ljutomerskega doma za starejše priznali zgolj to, da so »neprimerno komunicirali«

Vodstvo ptujske bolnišnice je priznalo, da se je kljub dobrim namenom izbrani način komunikacije v zvezi z aprila načrtovano selitvijo okuženih varovancev ljutomerskega doma starejših k njim izkazal kot ponesrečen in neprimeren. Kot so pojasnili, njihovega prihoda niso zavrnili, zato obžalujejo, da je javnost to spregledala.

 

Iz bolnišnice so danes sporočili, da so svetu zavoda in ministrstvu za zdravje predložili zahtevano uradno razlago vseh okoliščin, povezanih s sklicem novinarske konference 21. aprila, ki so jih člani sveta še v prejšnji sestavi ocenili kot neprimerne.

“Popolnoma se strinjamo s to oceno in iskreno obžalujemo, da je prišlo do komunikacijskih napak. Naša komunikacija z javnostjo v tej zadevi ni bila popolna. Ko za nazaj gledamo na dogodke, vemo, da bi danes k temu pristopili na drugačen način,” je zapisala direktorica bolnišnice Anica Užmah in dodala, da vodstvo zavoda prevzema vso odgovornost za izvedbo novinarske konference pred bolnišnico.

Ob tem v bolnišnici tudi zatrjujejo, da ne držijo navedbe različnih medijev, da na Ptuju ne želijo zdraviti bolnikov, saj k njim po predlogu pristojnih ne bi prišli na zdravljenje, pač pa pozitivni oskrbovanci doma, ki so potrebovali zgolj zdravstveno nego.

Prav tako ne drži, da bi bolnišnica zavrnila bolnike, je pa del zaposlenih izrazil nezadovoljstvo nad ne najbolj posrečeno rešitvijo. Že od aprila namreč tudi spletna stran ministrstva za zdravje navaja, da je selitev zdravih oskrbovancev domov za starejše v bolnišnice strokovno neutemeljeno, tudi njihovi zaposleni pa niso trdili prav ničesar drugega.

Kot zagotavljajo, je bilo v bolnišnici kljub temu na dogovorjeni dan vse pripravljeno za sprejem 40 oskrbovancev ljutomerskega doma. Edini strah, ki je bil pri zaposlenih dejansko prisoten, je strah pred tem, da bi bolnišnica izgubila status regionalne bolnišnice, saj bi vsaj del nje kot edini v Sloveniji postal negovalni covid-19 oddelek in to prav v času, ko so znova začeli zaganjati osnovno medicinsko dejavnost.

“Takšen strah pred negovalno bolnišnico je prisoten že desetletje, saj nas politika kljub objektivnim kazalcem, ki govorijo, da smo primerljivi s srednje velikimi regionalnimi bolnišnicami, kot sta v Slovenj Gradcu in Murski Soboti, velikokrat potiska ven iz okvirja regionalne bolnišnice,” je zapisala Užmahova.

Kot je poudarila, v njihovi ustanovi letno na bolnišnično zdravljenje sprejmejo okoli 12.000 bolnikov in opravijo več kot 95.000 ambulantnih obiskov. Ob tem letno opravijo tudi okoli 9000 dializ.

Odgovorila je tudi na očitke poslanke SDS Alenke Jeraj na Twitterju, da sta se predlogu ministrstva uprli županja in direktorica, obe iz stranke SD. Po njenih zagotovilih namreč vodstvo nima nobene zveze s katerokoli politično stranko, prav tako politika ne vpliva na odločitve, saj v bolnišnici izvajajo strokovno delo.

V zvezi z izjavami vodstva murskosoboške bolnišnice, da naj bi bila ptujska bolnišnica določena za negovalno, minister za zdravje Tomaž Gantar pa da se je zanjo odločil, ker naj bi bilo lažje izbrati nekoliko manjšo in manj obremenjeno bolnišnico, na Ptuju pravijo, da nobena bolnišnica v epidemiji ni bila določena kot negovalna, tudi njihova ne.

V Splošni bolnišnici Ptuj so zdaj zagotovili, da so bili in so še vedno pripravljeni na sprejem in zdravljenje tudi covid-19 pozitivnih bolnikov, če bi bilo to treba. Njihovega zdravljenja se ne bojijo, oskrbovancem ljutomerskega doma pa so in jim še vedno znatno pomagajo z negovalnim osebjem in zdravniki.

Na našem portalu pa smo tudi poročali o dokaj “neobičajnih” načinih obravnave bolnikov, saj so jih za prvi maj “razvedrili” s partizanskimi koračnicami…

Zadnje novice

Sorodne vsebine