»Ker ja, spoštovani minister Pikalo ter predstavniki samooklicanega Visokošolskega sindikata, nismo vsi enaki in nekateri so boljši. Tako kot v športu, kjer ima ekipa svoje zvezdnike, ki jih plačuje bolje kot druge igralce,« se na ministra Pikala ter predstavnike samooklicanega Visokošolskega sindikata v komentarju za Finance obrača dr. Marko Pahor.
Nekdanji minister Virant je vse zaposlene v javnem sektorju razporedil v plačne razrede. Kot docent začneš v 43. plačnem razredu, 1.448 evrov neto. In čisto vseeno je, kakšna zvezda si, ali imaš že objavljen članek v Science ali Nature, tu si. To je tako, kot bi nekdo Luki Dončiću očital, da dela zgolj eno uro na teden – od dve do tri tekme, po 20 minut na tekmo. A za vrhunskega športnika vsi takoj pripomnijo, da je tu še ves trening, leta treninga pred tem. No, tako je tudi leta treninga, branja, raziskovanja, konferenc in vsega drugega pred tem in za tem, ko odpredavaš svoje ure v predavalnici. Ko se Luka Dončić pojavi v reklami za salamo poli, ga ob tem ne pospremijo komentarji, da bi lahko v času snemanja reklame še malce odtreniral ali pa odigral še kakšno tekmo. Delo za sponzorje je za vrhunske športnike povsem sprejemljivo, delo za trg za zdravnike ali profesorje pač ne.
Dr. Marko Pahor izpostavi tudi na doc. dr. Gorazda Kovačiča, predsednika Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani, ki v svoji več kot desetletni karieri še ni uspel objaviti niti enega znanstvenega članka v mednarodni znanstveni reviji, zgolj peščico člankov v slovenskih revijah. Po merilih Univerze v Ljubljani ob naslednji elekciji ne bo izpolnjeval pogojev za vnovično izvolitev v docenta, kar pomeni, da bo tehnično nesposoben za delo in bi moral dobiti odpoved. Ne ve pa se, kako ga bo status sindikalnega predstavnika pri tem zaščitil, a motivacija, zakaj je glasen sindikalist, je tu jasna.
Dr. Pahor nerazumevanje očita tudi predsedniku Visokošolskega sindikata Slovenije, prof. Marku Marinčiču, češ da ne delajo vsi enako intenzivno in učinkovito. Niso vsi enako zanimivi za naročnike na trgu.
»Koga pravzaprav zastopa ta Visokošolski sindikat, saj s svojimi izjavami in ravnanji dela škodo večini zaposlenih na univerzah,« se sprašuje Pahor. Pozivi k še večji uravnilovki koristijo le tistim, ki so nižje od povprečja. Že v zdajšnjem sistemu je dobre težko motivirati, bolj ko to omejujemo, težje bo. In najboljši bodo odhajali, še več in še hitreje. Če naše visoko šolstvo in znanost kaj potrebuje, je prej manj kot več uravnilovke. Možnost, da tiste, ki so boljši, ki več delajo, ki bolje delajo, tudi ustrezno nagradimo. Le tako bo prihajalo do vrhunskih znanstvenih dosežkov, s katerimi se minister Pikalo tako rad pohvali.
