Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
“V sodstvu bomo imeli podobno kadrovsko krizo, kakršno imamo v zdravstvu,” je v intervjuju za Dnevnik napovedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, na kar se je odzval tudi eden izmed njenih nekdanjih profesorjev dr. Miha Pogačnik. Krize v pravosodju po Pogačnikovem mnenju ne bi smelo biti – glede na to, da ima Slovenija med evropskimi državami največje število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. “Ministrica bo tukaj morala zavihati rokave ter se lotiti temeljitih sistemskih in strukturnih sprememb, da do krize pač ne bo prišlo,” je svetoval strokovnjak na področju mednarodnega prava, ki je med drugim tudi hudomušno zapisal, da če se nekdo usede na ministrski stolček, eno leto čaka in potem izjavi, da bo prišla kriza, za tovrstno funkcijo ni najbolj verodostojno.
Slovenija ima med 27 evropskimi državami največ sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, so pred časom pokazali podatki Evropske komisije (EU Justice Scoreboard). Na drugem mestu je Hrvaška, sledijo Luksemburg, Bolgarija in Madžarska. Ob tem je seveda treba omeniti, da visoko število sodnikov ne pomeni odsotnosti sodnik zaostankov. Nasprotno, v Sloveniji smo verjetno tudi pri tem svojevrstni prvaki. Težave s sodnimi zaostanki se vlečejo leta in leta, število nerešenih zadev pa je bilo po podatkih vrhovnega sodišča rekordno leta 2004, ko se jih je nabralo kar 732 tisoč. Po poročanju nekaterih medijev so leta 2021 sodišča sicer rešila več zadev, kot so jih prejela.
“Ministrica napoveduje krizo v pravosodju. A ni Slovenija med državami z največjim številom sodnikov na prebivalca? Biti minister v vladi dr. Goloba je po mojem top job. Tako se mi zdi: usedeš se na funkcijo in po enem letu napoveš krizo,” je izjavo ministrice Dominike Švarc Pipan za Dnevnik komentiral strokovnjak na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik, ki je reagiral na njeno izjavo, da lahko, podobno kot v zdravstvu, pričakujemo tudi krizo v pravosodju. Ob tem je še spomnil, da imamo sodnikov očitno preveč ter da gre za stvar sistema in organizacije. “Le kaj bo ministrica naredila z vsemi temi divizijami slovenskih sodnikov,” se je še vprašal.
Za čakalne vrste po Pogačnikove mnenju niso krivi zdravniki, pač pa organizacija in sistem oziroma so te lahko tudi umetno ustvarjene. V pravosodju pa sta dva velika problema, in sicer sodne zaostanki ter Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) – kar sta sicer plati istega kovanca. Pri večini primerov, ki iz Slovenije pridejo na ESČP, gre namreč zato, da ljudje odločitve sodišča ne dobijo v razumnem roku – kar pa ravno tako ni stvar sodnikov, ampak je stvar organizacije. “Tako kot niso krivi zdravniki, tudi niso krivi sodniki,” je ocenil Pogačnik, ki je mnenja, da ni res, da so sodniki nesposobni in slabi. Seveda so med njimi tudi dninarji – ljudje, ki bodisi zaradi svoje lastne nesposobnosti bodisi zaradi odvisnosti od določenih struktur niso povsem samostojni. Vendar so taki po mnenju Pogačnika bolj kot ne v manjšini.
“Večina sodnikov je strokovnih in sposobnih – niso pa oni zadolženi za to, da se ukvarjajo s sistemom. S tem, da bo sistem učinkovit, se mora ukvarjati ministrstvo za pravosodje in ministrica, ki je eno leto sedela na funkciji, sedaj pa kar naenkrat ugotovila, da bo čez čas nastopila kriza,” je poudaril Pogačnik in dodal, da je ministrica odgovorna za sistem in organizacijo. “Ona ima v evropskem prerezu največje število sodnikov na prebivalca in naj s tem nekaj naredi. Treba je vzpostaviti sistem,” je še dodal ter pripomnil, da razen Lovra Šturma nikoli niti nismo imeli močnega pravosodnega ministra. Ministrstvo za pravosodje je bilo v vseh vladah tretirano kot neko obrobno ministrstvo – če se želi imeti vladavino prava, pa mora biti ministrstvo za pravosodje ključno oziroma najmanj toliko pomembno kot notranje, zunanje ali obrambno. Ministrstvo za pravosodje je bilo vedno zanemarjeno, čeprav je v resnici zelo pomembno.
Pri večini primerov, ki končajo v Strasbourgu, gre za to, da so postopki v Sloveniji prepočasni
Še enkrat je treba poudariti, da je ministrstvo za pravosodje eden izmed ključnih resorjev v državi – tudi glede na to, da imajo vidni politiki, med drugim tudi podpredsednica vlade Tanja Fajon, polna usta vladavine prava. Pravosodno ministrstvo bi moralo biti resor, ki se mu posveča največ pozornosti, in sicer organizacijske, strukturne in učinkovite. “Če imamo največje število sodnikov in če si ministrica ne želi zavihati rokavov, potem je njen zadnji argument lahko edinole ta – glede na to, da imamo v Sloveniji nizko stopnjo kriminalitete – da smo slovenski državljani očitno prepirljiv narod,” je še ocenil Pogačnik, ki je ponovil, da večina stvari, ki pride na ESČP, niti ni vsebinskih, ampak gre za stvari, ki so vezane na pravico sojenja v razumnem roku. Gre za dve plati istega kovanca. “Očitno imamo problem v organizaciji in sistemu – za kar pa je zadolžena prav ministrica in ne sodniki,” je še sklenil nekdanji profesor aktualne ministrice za pravosodje.