0.6 C
Ljubljana
sobota, 6 marca, 2021

Slaba novica: V četrtek potrdili rekordnih 238 okužb z novim koronavirusom, skupno število okužb preseglo 6100

V četrtek so ob 3281 testih potrdili rekordnih 238 okužb z novim koronavirusom, je sporočila vlada. To je do zdaj najvišje dnevno potrjeno število okužb, delež pozitivnih testov pa je znašal 7,25 odstotka. Skupno so doslej našteli 6103 okužbe, trenutno jih je aktivnih 1908. V bolnišnicah je bilo 86 bolnikov s covidom-19, dva sta umrla.

Na oddelkih za intenzivno terapijo so zdravili 15 bolnikov. Po podatkih Sledilnika za covid-19 jih je s pomočjo ventilatorja dihalo devet. V domačo oskrbo so medtem odpustili osem oseb.

Največ okužb so v četrtek potrdili v starostni skupini od 35 do 44 let, in sicer 51. Med starimi od 45 do 54 let so potrdili 43 okužb, po 38 primerov pa so našteli v starostnih skupina od 25 do 34 let in od 55 do 64 let. Po številu okužb sledi starostna skupina mladih od 15. do 24. leta z 28 potrjenimi primeri. 12 novih primerov so potrdili v skupini od 65 do 74 let, deset med starimi od 75 do 84 let in devet med starejšimi od 85 let. Med malčki do 4. leta starosti so potrdili dve okužbi, sedem pa med otroki od petega do 15. leta.

Po vladnih podatkih so v Sloveniji doslej opravili skupno 230.310 testov.

Nacionalni laboratorij pozimi z do 3000 testi na koronavirus dnevno

Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano (NLZOH) so v sredo opravili 1666 od 2899 testov na okužbo z novim koronavirusom. Svoje kapacitete povečujejo, da ne bi prišlo do zastojev pri izvedbi testiranja. Do zime bi jih lahko povečali na 3000 testov na dan, je v pogovoru za STA povedala direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik.

NLZOH v svojih laboratorijih po državi opravi približno polovico testov na okužbo z novim koronavirusom. Vključno s sredo so opravili skupaj 105.184 testov.

Do sedaj jim je uspevalo, da so vse vzorce analizirali v 24 urah, zamude pa se občasno pojavijo, če je treba preiskavo iz kakršnih koli razlogov ponavljati. To se zgodi v manj kot odstotku preiskav.

“Je pa res, da se nam obseg dela nenehno povečuje in so organizacijski napori, ki jih vlagamo v to, da to obvladujemo, zdaj res veliki,” je v pogovoru za STA pojasnila Žohar Čretnikova.

Ozko grlo pri zagotavljanju rednih analiz testov lahko predstavljajo kader, oprema in dobava reagentov. Zato so zaposlili več kot 15 novih sodelavcev, nekatere zaposlene so doizobrazili za tovrstne analize.

Kupili so 15 novih aparatov, v prihodnjih dveh tednih si obetajo še dodatne. V nakupe novih aparatov so šli tudi zato, ker z različnimi sistemi aparatur lažje premeščajo motnje v dobavah reagentov, na katere ne morejo vplivati. Vseeno pa skušajo zagotoviti vsaj dvomesečne zaloge reagentov.

Sicer pa tudi laboratoriji – testiranja na novi koronavirus izvajajo v šestih laboratorijih NLZOH – sodelujejo med sabo, da če je en laboratorij preveč obremenjen, pošljejo vzorce v manj obremenjenega.

Medtem ko so že prešli na turnusno delo, je možnost za dodatno povečanje analiz v vzpostavitvi nočne izmene v Mariboru, Celju in Ljubljani.

Ena od možnosti pa je po besedah Žohar Čretnikove tudi združevanje vzorcev, a le v primeru, dokler je število pozitivnih testov manjše od osem odstotkov analiziranih brisov. Tako bi dva vzorca združili v enega, ju analizirali kot en vzorec. Če je ta negativen, pomeni, da sta oba negativna. Če je pozitiven, je treba ponavljati test na obeh vzorcih. To pa povzroči zakasnitev poročanja za pozitivni rezultat, je pojasnila.

“Računam, da bi do zime lahko prišli do tega, da bi na NLZOH analizirali 3000 vzorcev na dan. To zadostuje za analizo vzorcev bolnih ljudi,” je dejala. Medtem pa bo po njenih besedah morala stroka odločiti, na kakšen način bodo testirali tiste, ki ne kažejo kliničnih znakov bolezni, a je možnost, da so okuženi oz. jih je treba vseeno testirati.

Na samem NLZOH so doslej zabeležili štiri primere okužb, nobenega med 240 zaposlenimi v laboratorijih. Vsi štirje so se okužili v domačem okolju, do prenosa naprej v službi ni prišlo.

“Testiranje vzorcev poteka v varnostnih zaščitnih komorah, pri tem sodelavci nosijo zaščitno opremo. Tudi na sploh vsi uporabljamo maske, v skupnih prostorih je vedno obvezna. Od začetka epidemije imamo jasno navodilo, da ob najmanjših bolezenskih težavah zaposleni ostanejo doma,” je pojasnila.

Če bi se med zaposlenimi v laboratoriju pojavila okužba, bi centralizirali kapacitete, kar pomeni, da bi zdrave zaposlene in aparature prestavili na drugo lokacijo. Ob tem je treba zagotoviti dovolj hiter transport od mest, kjer jemljejo brise, v prvem valu epidemije so na tak način okrepili povezave z UKC Maribor.

Direktorica NLZOH se zaveda, da so zaposleni po laboratorijih že utrujeni, a se hkrati “vsi zavedamo, da so sedaj izredne razmere”. Da bi si vsaj malo odpočili, so poleti vsem zaposlenim kljub epidemiji omogočili dopuste.

Delo, ki se ne dotika covida-19, zaradi epidemije ne trpi. Prav tako lahko tekoče poslujejo, saj jim zdravstveni domovi in bolnišnice večinoma redno plačujejo za opravljene teste, je dejala.

Žohar Čretnikova je tudi komentirala predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je avgusta v javno obravnavo poslalo ministrstvo za zdravje in predvideva vzpostavitev mreže mikrobiološke laboratorijske dejavnosti.

Predlog zakona v takšni obliki podpira, saj ustvarja pravni temelj za ustvarjanje politike cen na nacionalnem nivoju, po drugi strani pa ščiti mrežo mikrobiološke laboratorijske dejavnosti pred drobljenjem.

“Mikrobiološka stroka je ena najmanjših strok v Sloveniji, imamo manj kot 50 specialistov mikrobiologov. Trenutno deluje v Sloveniji takšno število laboratorijev, da so kapacitete dovolj velike. Bojimo se, da bi z ustanavljanjem dodatnih laboratorijev prišli do situacije, ko bi na koncu imeli samo majhne laboratorije z enim specialistom. Mreža bi se razdrobila do mere, da se ne bi mogli odzivati na način, kot smo se med epidemijo,” je ocenila.

Vzpostavitev takšne mreže pomeni tudi, da bi bolnišnični laboratoriji prešli pod njihovo okrilje ali okrilje Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. V nekaterih bolnišnicah so izrazili skrb, da bo to vodilo v zaprtje njihovih laboratorijev, kar pa Žohar Čretnikova zavrača.

“Naš koncept razvoja je, da želimo hitro diagnostiko prestaviti čim bližje bolniku in na ta način ustvariti naše izpostave po bolnišnicah. Po drugi strani pa bi radi opremo, ki je ne rabijo v vsakem laboratoriju, skoncentrati v večjih laboratorijih, kjer bi jo lažje bolje izrabili,” je dejala. Strah, da bi se s tem okoriščali, je po njenih zagotovilih neutemljen. Ob tem pa je poudarila, da je Slovenija tako majhna, da si vzporednih sistemov ne more privoščiti.

Zadnje novice

Sorodne vsebine