Potem, ko je večina ustavnih sodnikov odločila, da do končane odločitve Ustavnega sodišča glede sodnikov zadrži izvajanje parlamentarne preiskave, ustanovljene na ugotavljanju zlorab v pravosodju (primer Kangler), ker naj bi takšna preiskovalna komisija lahko povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je glasoval proti zadržanju parlamentarne preiskave o zlorabah v pravosodju, v svojem odklonilnem ločenem mnenju pojasnil svojo odločitev in poudaril, da je preiskovanje sumov protipravnih zlorab tako dopustno kot tudi nujno!
Glede navedbe večine sodnikov, da bi takšna preiskovalna komisija lahko povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, Jaklič uvodoma izpostavlja, da gre za povsem površinski zaključek, večina se namreč sploh ni spustila v presojanje, kako bi do takšnih posledic, glede na zamejenost Akta o parlamentarni preiskavi sploh lahko prišlo. Ta prav tako ni presodila, ali poleg očitne zamejenosti Akta ne obstaja morda način, ki bi takšno domnevno grožnjo povsem onemogočil, pri tem pa zastavljene preiskave, sploh v ničemer ne bi oviral, kaj šele preprečil. “Večina se v obe vprašanji ni spuščala, čeprav sta pri zadržanju prav ti vprašanji ključni za utemeljen odgovor glede zadržanja oziroma nezadržanja.”
Komisija je sodeč po Aktu o parlamentarni preiskavi zastavljena tako, da preiskuje izkazane sume protipravnih zlorab v pravosodju, torej išče dokaze o protipravnih pritiskih na sodnike od zunaj pri njihovem sojenju v konkretnih primerih, naprimer s strani politikov in drugih nosilcev javnih funkcij, kar bi bila očitna zloraba, ter dokaze o tem, da je nek sodnik spodil po zunanjih navodilih, torej izven okvirov sodečega senata, morebiti na podlagi kakšnih obljubljenih ugodnosti.
Preiskovanje sumov protipravnih zlorab dopustno in nujno
Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju poudarja, da “niti iz ene določbe Akta o parlamentarni ne izhaja, da je komisija zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, torej zato, ker so po svoji najboljši vesti v skladu z Ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja v svobodni demokratični družbi, tj. izven polja očitnih protipravnosti v povezavi s pritiski ali nedovoljenimi navodili izven dovoljenega pravnega okvira, presodili, kakor pač so”. Pri tem pa izpostavlja, da je nekaj povsem drugega preiskovati sume protipravnih zlorab, kot pa ugotavljati, ali je določeni sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. Medtem, ko je slednje nedopustno, je prvo povsem dopustno in je nujno za preiskovati.
Več si lahko preberete TUKAJ.
