Piše: Luka Perš (Nova24tv)
Razkrivamo nov primer konfliktnega delovanja ustavnega sodnika Roka Čeferina in sicer v primeru nekdanjega zaposlenega na RTV Slovenija Marjana Amona. Kot so nas opozorili nekateri pravni strokovnjaki, je problematično predvsem dejstvo, da RTV Slovenija plačuje od leta 2015 skoraj vsak mesec odvetniški pisarni Čeferin znesek v višini 4270 evrov. Skupno so s strani RTV Slovenija prejeli 326.579,44 evrov do sedaj. Rok Čeferin je še vedno naveden kot eden izmed solastnikov te odvetniške pisarne. Dobili smo odgovor z Ustavnega sodišča, ki v početju Čeferina ne vidi nič spornega. A so naši sogovorniki povedali, da je odgovor odgovornih na Ustavnem sodišču Republike Slovenije ciničen in formalističen. Zagotavljajo, da gre za hud konflikt interesov in vzbuja tudi sum korupcije. Svoja dejstva pa so podkrepili s tremi podobnimi primeri iz tujine. Vse naše navedbe bomo podprli s tremi primeri Evropske sodišča za človekove pravice, kjer so v podobnih kršitvah kot je Čeferinova, odgovarjali sodniki iz Islandije, Španije in Cipra. Vsi trije so bili spoznani za krive zaradi delovanja konfliktov interesov. Rok Čeferin je med drugim prekršil 6. člen Konvencije o pravici do poštenega sojenja.
Ustavni sodnik Rok Čeferin je naredil napako, ko je dvakrat odločal v primeru državljana Petra Kodriča in se znašel v konfliktu interesov. Napaka se je odkrila, ko se je Kodričev primer znašel na seji za obravnavo Evropskem sodišču za človekove pravice. Na Ustavnem sodišču Republike Slovenije so zaradi burnega odziva, javnosti sporočili, da se je zgodila napaka in pomota. A vse kaže, da se je ustavnemu sodniku Čeferinu zgodila še ena huda strokovna napaka.
Dne 17. februarja 2020 je Rok Čeferin odločal skupaj sodniškimi kolegi dr. Matejem Accetom, dr. Dunjo Jadek Pensa, dr. Špelco Mežnar, dr. Marijanom Pavčnikom, Markom Šorlijem in predsednikom ustavnega sodišča dr. Rajkom Knezom in kjer so soglasno zavrnili pobudo Marjana Armana. Ta je tožil RTV Slovenijo zaradi zneska 750 evrov, kot nam pojasnijo na ustavnem sodišču. Vendar za Čeferina težava nastopi, ker je bila ena izmed strank v postopku RTV Slovenija, ki pa že od leta 2015 večino mescev nakazuje mesečne pavšale Odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji. Rok Čeferin je po uradnih podatkih še vedno 21-odstotni lastnik omenjene odvetniške pisarne.
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da je konflikt interesov očiten
V preteklih dneh smo glede primera govorili z večjim številom pravnih strokovnjakov. Po njihovem mnenju gre za očiten konflikt interesov z opozorili, da sklenjene pogodbe med gospodarsko družbo ali javno pravno osebo (v našem primeru RTV Slovenija) in določeno odvetniško družbo predstavljajo privilegij. Mesečni znesek v višini več kot štiri tisoč evrov, ki ga prejme odvetniška družba Čeferin, se jim zdi zelo donosna. Vzrok za najem Čeferinovih so nam na RTV Slovenija pojasnili že lani ob pisanju našega članka, v katerem smo razkrili zaslužke nekaterih zunanjih pravnih pisarn. Med njimi je prav Čeferinova zaslužila največ z RTV Slovenija. Tako so od aprila 2015 pa do danes prejeli 326.579,44 evrov. Iz službe za stike z javnostmi so nam odgovorili, da imajo z Odvetniško družbo Čeferin in partnerji sklenjeno pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere, navedena odvetniška družba mesečno obračunava opravljene storitve. Odvetniška družba RTV Sloveniji nudi odvetniške storitve na vseh pravnih področjih in pri vseh vprašanjih, pri katerih potrebujejo pravno pomoč zunanjega pravnega strokovnjaka. Storitve jim nudi v neomejenem obsegu in na vsakokratni poziv oz. po naročilu RTV Slovenija. Storitve, ki jih odvetniška pisarna opravlja, so izvedene tudi v sodnih postopkih, v katerih je priporočljivo specialistično znanje in izkušnje iz prakse. Tako materialno kot procesno pravo sta v precejšnji meri odvisna od sodnih praks, ki se (pogosto) spreminjajo, zaradi česar zastopanje s strani odvetniške družbe, zmanjšuje tveganja in povečuje predvidljivost izida sodnega postopka. Navedeno vključuje tudi zastopanja na sodiščih.
Navedeni odgovor pritrjuje besedam naših sogovornikov, da se v podobnih primerih pričakuje, da bo z odvetniško pisarno povezan sodnik glasoval v korist pogodbena partnerja “svoje” odvetniške pisarne, ki ji v tem primeru RTV Slovenija. V primeru sodnika Čeferina je honorar RTV dobesedno nakazan tudi njemu kot lastniku, zato v omenjeni zadevi, ko je bila stranka v postopku RTV Slovenija, lahko govorimo tudi o sumu korupcije. Vsak razumnik pa bo odločitev Čeferina v korist RTV Slovenija povezal z izplačevanjem pavšala njegovi odvetniški družbi. Zato ob koncu še enkrat poudarjajo, gre za hud konflikt interesov, ki vzbuja sume o korupciji. Ob uporabi logike je hitro jasno, da vsak mesec plačuješ znesek odvetniški pisarni, katere je delni lastnik eden izmed ustavnih sodnikov v aktualni sestavi. V primeru, da bi Rok Čeferin glasoval drugače, bi lahko RTV Slovenija prekinila pogodbeno razmerje.
Sodnik Čeferin je prekršil pomemben 6. člen Konvencije o pravici do poštenega sojenja
Kako pretkano deluje sprega RTV-US pa pove odgovor generalnega sekretarja US Sebastiana Nerada, ki se mu zdi odločanje sodnika Čeferina v zadevi zaposlenega delavca na RTV Slovenija, nesporno. To slabo argumentirajo s tem, da RTV Slovenijo pred US ni zastopala odvetniška pisarna Čeferin.
S tem se ne strinjajo vsi, saj opozarjajo, da je Rok Čeferin kršil kriterije Evropskega sodišča za človekove pravice glede nepristranskosti sodnikov (impartiality of judges) v komentarju k 6. členu konvencije o pravici do poštenega sojenja. Le ta člen zagotavlja sodniško nepristranskost. Gre za nosilno prvino pravice do poštenega sojenja. Gre za ustavno in konvencijsko jamstvo poštenega postopka, ki stoji in pade na nepristranskosti. V primeru odločanja sodnika Čeferina proti zaposlenemu na RTV Slovenija je bil zagotovo prizadet videz nepristranskosti.
Velikokrat se zgodi, da se ne ve, kdaj ima evropsko oz. mednarodno pravo prednost pred sprejeto ustavo v posameznih državah. Evropsko pravo človekovih pravic je nad Ustavo v primerih, kadar zagotavlja višja jamstva od domače ustavne ureditve. Gre za načelo največjega varstva človekovih pravic. To je zapisano v petem odstavku 15. člena Ustave RS: Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.
Sodna praksa ESČP “Čeferine” izloča iz odločanja
V nadaljevanju vam bomo predstavili tri primere iz Evrope, v katerih so se znašli sodniki v konfliktu interesov, sodna praksa pa bi se morala smiselno uporabiti tudi v primeru ustavnega sodnika Čeferina.