Piše: STA/ C. R.
Center za tehnologijo genske in celične terapije je dobil zeleno luč za sofinanciranje prek evropskih sredstev, 30 milijonov evrov vreden projekt pod vodstvom Kemijskega inštituta pa bo sofinancirala tudi vlada. S centrom želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.
V centru bodo razvijali nove načine zdravljenja, ki so izjemno učinkoviti, saj so ciljani in prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov. Delujejo na neposreden vzrok bolezni, zato lahko omogočijo celo trajno ozdravitev. Ključnega pomena pri razvoju takšnih načinov zdravljenja je odličnost raziskav s področja sintezne biologije, nevrobiologije, genetike in imunologije, so poudarili govorci.
Ta razvoj bo podpiralo sodelovanje znanstvenikov in zdravnikov UKC Ljubljana, pomembno povezovalno vlogo pa bodo imeli tudi pacienti in njihovi zagovorniki. Center bo tako predstavljal pomemben most med biomedicinskimi raziskavami za napredno zdravljenje in prenosu teh raziskav do pacientov.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je poudaril, da bo z izgradnjo centra uresničen prehod iz bazičnega raziskovanja v uporabo teh raziskav. Dodal je še, da se mu zdi pomembno, da se inovacije razširijo v družbo, kar bo center spodbujal na kliničnem področju.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala je ob tem dejal, da je inštitut že sedaj v vrhu evropske znanosti. Predstavil je nekatera najnovejša dognanja na področju molekularne in strukturne biologije, ki so jih slovenski znanstveniki objavili v prestižnih znanstvenih revijah. Udeleženci so poudarili, da bo center z novimi prostori in drugačno pravno zgradbo omogočal nadaljnji razvoj stroke.
Vsi sodelujoči so poudarili nujnost stopanja v korak z najrazvitejšimi državami na svetu, vzpostavitev centra pa bo ta cilj do velike mere dosegla, saj takšnih centrov v Evropi ni veliko. Centru se bodo pridružili tudi partnerji iz tujine in sicer iz Velike Britanije, Nizozemske in Nemčije.
Center bo imel okoli 1400 kvadratnih metrov raziskovalnih površin, nahajal pa se bo v neposredni bližini Kemijskega inštituta. Po besedah raziskovalke in strokovne sodelavke pri projektu centra Mojce Benčina so interes za izgradnjo centra izrazile tudi organizacije bolnikov tako v tujini kot v Sloveniji, organiziran pa bo kot zasebna neprofitna raziskovalna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu.
Benčina je ocenila, da bo center vzpostavljen v petih letih, projekt pa ima zagotovljeno financiranje za šest let. Center bo v tem času tudi lažje privabljal zaposlene iz tujine, saj za plače raziskovalcev ne bo veljal javni plačni sistem.
Na današnji konferenci so sodelovali tudi predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Samo Zver, predstojnik oddelka za otroško in razvojno nevrologijo UKC Ljubljana Damijan Osredkar in Špela Miloševič, predsednica in soustanoviteljica Fundacije CTNNB1 in mama dečka Urbana, ki je bil diagnosticiran z redkim genetskim sindromom CTNNB1, ki povzroča hude nevrološke motnje.
