Piše: Gal Kovač (nova24tv.si)
Po tem ko je Slovenija od leta 2015 pa do 2019 v primerjavi z drugimi državami članicami EU gospodarsko napredovala, se je njen relativni razvoj ustavil v letu 2019 in 2020. Slovenijo je kot gospodarsko najuspešnejšo postsocialistično državo prehitela Češka. Kot vemo je nato po razpadu Šarčeve koalicije prišlo do zamenjave oblasti. Predsednik vlade je postal Janez Janša, katerega vlada je poleg ukrepov za zajezitev epidemije začela uvajati tudi nove rešitve v gospodarstvu. Podatki Eurostata razkrivajo uspešnost teh politik.
Blagodejne učinke gospodarstvu naklonjene vlade so pokazale statistike že naslednje leto po prevzemu oblasti. Vlada Janeza Janše je namreč zaprisegla 14. marca 2020. Uradni podatki o BDP (bruto domači proizvod) na prebivalca (izraženi v standardih kupne moči; SKM v nadaljevanju) je že istega leta dosegel 89 odstotno povprečje v EU-27, kar je bilo 1-odstotno zvišanje v primerjavi s prejšnjim letom. “To je bila tudi najvišja vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih,” so zapisali v Statističnem uradu.
Rast se je v naslednjem letu (2021) še nadaljevala. Slovenski BDP na prebivalca (SKM) je dosegel 90 odstotkov povprečja evropskih držav, kar predstavlja enoodstotno izboljšanje v primerjavi z letom 2020. “Od leta 2015 je vrednost štiri leta zapored naraščala, v 2019 in 2020 pa je bila enaka – 89 %. Leta 2021 je Slovenija tako dosegla najvišjo vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih,” so ponovno zapisali na statističnem uradu.
Vir: EUROSTAT
Analize tega kazalnika za preteklo leto (2022) na Statističnem uradu še niso objavili, zato pa podatke ponuja Eurostat.
Vir: EUROSTAT
Učinkovitost Janševih politik
Zbrane analize prikazujejo učinkovitost politik, ki jih je zastavila Janševa vlada, začenši s sprejetimi proračuni, posledičnim zgodovinskim investicijskim ciklom in izplačili posameznikom in družinam, debirokratizacijo in sprejetjem novele zakona o dohodnini – predvsem slednji ukrep, ki je vsem prinašal višje plače, je bil verjetno za gospodarstvo eden najbolj opogumljajočih ukrepov doslej.
Sledila je zaprisega Golobove vlade, ki je prve mesece porabila za boj zoper opozicijo in razmeroma neuspešno krpanje energetske in siceršnje draginje. Pred koncem leta se je lotila ponovnega spreminjanja Zakona o dohodnini, zaradi katerega so se plače ponovno znižale (na račun opuščenega usklajevanja z inflacijo), sledilo je nepremišljeno zviševanje minimalne plače, ki je zaradi pravil Banke Slovenije ukinilo kreditno sposobnost vsem, ki prejemajo minimalno plačo, vsem ostalim pa kreditno sposobnost drastično okrnila. Nato je bila napovedana nova davčna reforma, ki bo razbremenila plače in obremenila premoženje (po priporočilih OECD), iz česar se je izcimilo, da bi se kaj hitro lahko zgodila dodatna obremenitev tako plač kot premoženja.
Izmero uspešnosti Golobovih socialističnih politik, in ali bomo uspeli zadržati prvenstvo med nekdanjimi socialističnimi državami, bomo izvedeli čez eno leto.
