Piše: G. B.
V 91. letu starosti je v nedeljo zvečer umrl slovenski ekonomist in politik, zadnji predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Dušan Šinigoj, poroča STA. V svojem življenju je zasedal več političnih funkcij, v času pred prvimi večstrankarskimi volitvami je vodil izvršni svet Skupščine SR Slovenije, torej republiško vlado.
Dušan Šinigoj se je rodil leta 1933 v Dornberku pri Novi Gorici. Leta 1959 je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Najprej se je kot profesor zaposlil na ekonomski srednji šoli v Ajdovščini, med letoma 1961 in 1963 pa je predaval na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici, kjer je kasneje zasedel tudi mesto ravnatelja.
Leta 1969 je postal sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v Novi Gorici, leta 1973 pa je začel delati v Ljubljani kot član izvršnega odbora republiške konference SZDL. Pet let zatem je bil izvoljen na mesto podpredsednika izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, maja 1984 pa še na mesto predsednika. Na tej funkciji je nasledil Janeza Zemljariča, ki je nato postal podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade. Leta 1986 je bil Šinigoj ponovno izvoljen za predsednika izvršnega sveta, navaja Slovenska biografija. Vodenje CK ZKS je tedaj prevzel Milan Kučan, vodenje skupščine Miran Potrč, republiško predsedstvo je takrat vodil še France Popit.
Že pred izvolitvijo na čelo izvršnega sveta skupščine je bil član več odborov in komisij, med drugim je bil predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi, svojo pozornost pa je namenjal tudi šolskim vprašanjem in gospodarski problematiki konec 80. let. Znano pa je, da so se gospodarske razmere v tistem času močno zaostrile. Že ob njegovem prihodu so nekateri direktorji velikih podjetij zmajevali z glavo, češ “kaj bo ta učitelj, ki pojma nima”. Je pa tudi znano, da Šinigoj ni imel ravno dobrih odnosov z rojakom iz Ajdovščine Jožetom Slokarjem, zadnjim prometnim ministrom SFRJ, pred tem pa šefom ŽG Ljubljana (danes Slovenske železnice). Slokar v svoji knjigi “Listi iz dnevnika” večkrat omenja Šinigoja, a ne v ravno lepi luči. Šinogoju je zameril tudi to, da se je decembra 1988 neposredno pogajal s stavkajočimi strojevodji, seveda mimo vodstva ŽG Ljubljana. Takrat je Šinigoj prišel
Gospodarska vojna, ki jo je Srbija sprožila proti Sloveniji leta 1989, je postala nerešljiv problem za slovensko republiško vlado in očitno tudi za Zemljariča, ki je bil do 1989 najvplivnejši Slovenec v jugoslovanski zvezni vladi. Nato ga je na funkciji podpredsednika jugoslovanske vlade nasledil Živko Pregl.
Vladne posle je Šinigoj po prvih demokratičnih volitvah predal premierju slovenske osamosvojitvene vlade Lojzetu Peterletu in sicer 16. maja 1990. V tem času se je že začela razorožitev Teritorialne obrambe Slovenije. Do leta 1993 je bil Šinigoj nato direktor Komercialne banke Nova Gorica.
