Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Zgodovinar in novinar RTV Slovenija Jože Možina je prek družabnega omrežja Twitter sporočil žalostno vest, da se je poslovil veliki pričevalec povojnih pomorov partizan Anton Cizl. “Poslovil se je mirno, spravljen z Bogom in ljudmi potem, ko je izpovedal resnico. Hvaležni za njegovo iskrenost in pogum,” je poudaril Možina in napovedal, da bodo njegovo neprecenljivo pričevanje ponovili v novembru na TV Slovenija 1.
Spomnimo. Skoraj stoletni Anton Cizl, partizan, ki je nekaj časa celo predsedoval lokalni Zvezi borcev, velja za najpomembnejšega pričevalca v zadnjem obdobju. Tisto, kar daje njegovemu pričevanju nesporen zgodovinski pomen, pa je obuditev spomina na pobijanje ujetnikov iz Teharij poleti 1945, čemur je bil kot partizan priča. Jok in kriki nedolžnih žrtev so ga zaznamovali in ga spremljajo vse življenje. “Strašno breme je to”, je dejal. Gre za izredno resnicoljubno pričevanje stoletnega partizana, ki odstira skrivnosti največjih zločinov – povojnih pomorov civilnih oseb in ujetnikov, ki jih je izvajala komunistična oblast v času, ko so režim v Sloveniji diktirali Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Ivan Maček, Mitja Ribičič in drugi.
Intervju, ki je res vreden ogleda, si lahko v celoti ogledate tukaj, v nadaljevanju pa si lahko preberete povzetek pričanja, ki smo objavili pred dobrim mesecem dni:
Pričevalec Cizl je tekom pričanja večkrat skoraj zajokal. V njem vsakdo začuti obžalovanje in strašansko breme, ki ga nosi vse življenje. Na začetku je pojasnil, da sta s 17-letnim bratom imela možnost izbire, da gresta v partizane ali pa k Nemcem na rusko fronto. Odločila sta se raje za partizane. “Nič kaj dobro se nisem počutil tam, spali smo po gozdovih”. Med seboj so se s partizani sicer dobro razumeli, pravi. Eden izmed njegovih poveljnikov je bil tudi Šepetavec Andi. Dejal je, da so po trgovinah tudi kradli. “Lačen sem bil večkrat kot sit.”
Ujetniki izvedeli, da bodo pomorjeni, šele ko so videli strelski jarek
Ko so ujetnike naložili v avto, v Teharjih ni nihče vedel, da gre v grob. “Šele ko smo prišli tja in so videli ljudi z lopatami, pa so vedeli. In takrat je bil jok. Pod njivo je bil strelski jarek, naprej pa Sava. Tam so jih pomorili. Med vožnjo sem se pogovarjal z njimi, sem vprašal žensko, zakaj so tebe zaprli, pa ni vedela. Bila je kelnarca, delala v trgovini. Spomnim se tudi starejšega možakarja, ki je bil čevljar, pa sem mu dal cigaret, to je bila takrat vrednost. Ali pa sem kakšni ženski dal skorjo kruha”, se spominja in pripomni, da je velikokrat naredil, česar ne bi smel, da je pomagal ujetnikom.
“Tisti, ki so morili, so bili v večini v partiji“
Spomni se še, ko je bil v komisiji pri Zvezi borcev. “Eden je tam pretepal župnika, ga je vlekel po stopnicah in kasneje se je videlo, kako ga peče vest, samo gledal je prazno predse”. A v Zvezi borcev se nikoli niso potrudili, da bi iz svojih vrst izločili tiste, ki so morili. “Ti, ki so morili, so bili v večini v partiji, in so se med seboj ščitili”, je dejal.
Povojni zločini – ženskam rezali prsa
“Kmetom so vzeli zemljo, trgovcem trgovine. Ženskam, ki so bile noseče ali imele otroke, so prsa rezali, potem pa s šnopcem polivali”, se z grozo in z solzami v očeh spominja Cizl. “To se ne izgubi iz glave, nikdar ne. Vse pride pred mene.” Pravi, da ga spomini preganjajo in da so nekateri vojaki zaradi tega po vojni storili tudi samomore. Pravi, da je še kar nedolžen preizkusil vojno. Oktobra 1945 se je otresel vojaškega bremena, leta 1950 pa se je poročil in se priženil na kmetijo.
Vozil je nedolžne ljudi na morišče: “Še zdaj slišim jok“
Z grozo izpove, kako je ujetnike, ki so bili nedolžni, vozil na morišče. Skozi Brežice na Mostecu pri Dobovi so arheologi namreč našli ostanke mnogih pobitih po drugi svetovni vojni. Vsaj 139 oseb, gre pa za ločene skupine, so dejali arheologi. “To ostane” je dejal Cizl in potrdil, da se s spomini pogosto vrača na poboje. “Boleči spomini, strašno breme. Še zdaj slišim jok. Jaz sem slišal le streljanje. Vpitja je bilo čedalje manj.”
Jože Možina, voditelj oddaje Pričevalci, je pričevanje komentiral z besedami: “Kdor ob vsem, kar tu pove bivši partizan/predsednik lokalne ZB, ni sposoben obsoditi vseh treh totalitarizmov, nima osnovne morale, ni demokrat, ampak prej grožnja slovenski družbi.” Ali so se ponosni nasledniki komunizma sposobni soočiti s tem, na kaj so v resnici ponosni?
