Piše: Peter Truden (Nova24tv)
V prejšnjem režimu je politični vrh vodil takratno tajno komunistično policijo Udbo, je že pred leti razkril znani raziskovalec udbovskih arhivov mag. Igor Omerza. V samostojni državi pa so se številni med njenimi vodilnimi “uslužbenci” obdržali na položajih tako v politični, gospodarski kot družbeni sferi. Nekatere pa tudi zdaj poskušajo namestiti v nove stranke, na primer v stranko Gibanje Svoboda Roberta Goloba.
Zanimivo je, da se v času samostojne države nekdanji šefi skušajo v javnosti prikazati kot protokolarni voditelji nepomembnega ljubiteljskega društva, kot je v intervjuju leta 2013 za Demokracijo dejal Igor Omerza. Mi pa dodajmo, da se posledično tudi vsi njihovi podrejeni, agenti in sodelavci, že vsa leta skušajo prikazati samo kot člani t. i. civilne iniciative in podobno. Skratka, dobrotniki, humanitarci.
Včasih mogočneži, danes “dobrotniki”
Udba je bila udarna pest komunistične partije, njen cilj je bil “uničenje sovražnikov delovnega ljudstva, mestoma imenovanih ‘vrag’, s tem pa uresničitev popolne in nesporne oblasti partije”. Imeli so celo svoj udbovski učbenik, v katerem so bile zapisane naslednje kategorije agenture: agent, rezident in informator. Vsaka kategorija je imela natančno opredelitev z nalogami vred.
Največji v vrhu partije
Omerza je tako doslej na podlagi dokumentarnega gradiva razkril številna imena sodelavcev nekdanje Udbe. Ugotovil je tudi, da je slovenska Udba imela najdaljšo zgodovino glede na preostalo Jugoslavijo. Ustanovljena je bila že leta 1941. Največji udbovci so bili v vrhu partije. Vodilni je bil Edvard Kardelj, ki je bil tudi hierarhično nad vodilnimi slovenskimi komunisti, ki so se kot poklicni revolucionarji šolali na Leninski šoli v Sovjetski zvezi. Kardelj je na tej šoli tudi poučeval, danes ga poznamo kot dedka Igorja Šoltesa, nekdanjega predsednika računskega sodišča, nato predsednika propadle stranke Verjamem, prek katere mu je uspelo postati evropski poslanec in zdaj eden od vodilnih v SD.
Med vodilnimi udbovci je bil tudi Ivan Maček – Matija, ki je vodil VOS, ki se je pozneje preimenovala v Udbo. VOS sta leta 1941 ustanovila Kardelj in Zdenka Kidrič (Armić), žena Borisa Kidriča, čigar spomeniku se še danes klanjajo voditelji stranke SD. Maček je bil siva eminenca Udbe. Uslužbenec Udbe je bil tudi Zdenko Roter, nekdanji svetovalec Milana Kučana in nekdanji profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Kot uslužbenec Udbe je bil specializiran za preganjanje duhovnikov.
V Udbi je bil tudi Silvo Gorenc. Konec februarja 1992 je bil načelnik zvezne Udbe v Beogradu, v samostojni Sloveniji pa je vsa leta podpiral stranko SD in zvezo borcev. Nase je opozoril na kongresu SD leta 2012 s pozivom, naj stranka na predsedniških volitvah podpre takratnega predsednika republike Danila Türka. Pred Gorencem sta bila v zvezni Udbi pomembna še Kardeljev človek Edo Brajnik – Štefan in Egon Conradi. Po Gorencu so zvezno Udbo vodili še Martin Košir, Dimitrij Kraigher in po nekajletnem premoru še Ivan Eržen. Slednji je bil načelnik slovenske Udbe tudi v času afere JBTZ (Janša, Borštnar, Tasič, Zavrl) leta 1988.
Veliko vlogo je imel Janez Zemljarič. Omerza je podrobneje o tem pisal v knjigi z naslovom 88 stopnic do pekla s podnaslovom Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Torodovića. Slednji je živel v Münchnu, povezan je bil s politično migracijo, prijeli so ga v času, ko je Udbo vodil Zemljarič. Omerza je za Zemljariča zapisal, da je bil “dober izvrševalec umazanih političnih želja Titove in Kardeljeve klike”.
Omerza je izpostavil še Staneta Dolanca, dolgoletnega sekretarja Izvršnega biroja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Do Titove in Kardeljeve smrti pa je bil izvrševalec njune politike. Kot podpredsednik predsedstva SFRJ je 20. maja 1988 v Beogradu sprožil proces JBTZ. Vojsko je namreč obvestil o udbovski najdbi vojaškega dokumenta v Mikro Adi oz. pri Janezu Janši. Omerza je to dejanje zelo natančno opisal v svoji knjigi o JBTZ.
Pomemben člen je bil Tomaž Ertl, povezan s Kardeljem, Dolancem in Zemljaričem. Za Ertla je znano, da je po osamosvojitvi živel na Gorenjskem, k njemu pa so redno hodili člani SD. Reden gost pri njem je bil tudi nekdanji minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Še več. Nekateri člani SD so za Ertla lastnoročno zbirali različne podatke za potrebe njegovega usmerjanja. Tako je bilo po navedbah naših virov še okoli leta 2000. Ertlu, nekdanjemu šefu tajne politične policije oz. Udbe, je Danilo Türk leta 2010 podelil državno odlikovanje.
Obračun z Janšo
Omerza je za Ertla še razkril, da je na tajnem sestanku miličnikov in udbovcev z Milanom Kučanu v Tacnu, 15. aprila 1988, dejal, da je umazani posel aretacije Janeza Janše Udba raje prepustila vojaškemu pravosodju, ker so vedeli, da bodo skrajno nervozni vojaški voditelji (Branko Mamula, Veljko Kadijević, Stanislav Brovet in še kdo) takoj zagrizli v ponujeno jabolko. Zakaj so prijeli prav Janšo? Ker je takrat napovedal kandidaturo za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije in v programu napovedal boj za oblast, ki je bila po Dolancu “večno rezervirana za cirkulirajočo in samo v sebi reproducirajočo se komunistično elito”.
Pri aretaciji Janeza Janše leta 1988 je sodeloval kriminalist Zvonko Hrastar. Njegova žena, državna tožilka Branka Zobec Hrastar, pa je pozneje v pravosodno-političnem konstruktu, imenovanem Patria, napisala obtožni predlog zoper Janšo. Vse to je pomembno vedeti za dogajanja po osamosvojitveni vojni v samostojni Sloveniji.
Gospodarstvo, mediji
Nekdanji sodelavec Slovenske državne varnosti (SDV oz. Udbe) je bil po navedbah medijev tudi Dragan Isajlović. Bil naj bi blizu Ertlu in povezan s stranko SD. Bil je tudi svetovalec finančnega ministra Francija Križaniča (SD), širši javnosti pa je najbolj znan kot član skupine SDV, ki je leta 1988 aretirala Janšo. Isajlović se je pozneje prelevil “v podjetnika”.
Udba ali SDV, kakor koli jo imenujemo, je imela svoje lovke tudi v medijih. Eden od njenih sodelavcev naj bi bil tudi profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Slavko Splichal. Mediji so razkrili tudi Splichalovo ime med sodelavci Udbe. Imel je dosje SDV. Za Udbo naj bi bil delal tudi Mitja Meršol, nekdanji novinar in nekdanji poslanec Jankovićeve Pozitivne Slovenije.
Politika
Med novejšimi dogodki izstopa vstop Antona Grizolda, nekdanjega ministra za obrambo v času vlade LDS. Igor Omerza je že pred leti razkril Grizoldov udbovski dosje. Iz dokumentacije nekdanje SDV, ki jo je v Arhivu Slovenije našel raziskovalec in publicist Omerza, je razvidno, da je imel Grizold kodno ime Gane in številko 14000-05883, kar po udbovskih evidencah pomeni vir SDV oz. Udbe. Grizold naj bi si bil zelo prizadeval za sodelovanje z nekdanjo SDV, njegovo kodno ime je bilo Gane. In kaj je Grizold danes? Robertu Golobu, predsedniku stranke Gibanje Svoboda, pomaga pri pripravi programa za področje obrambe.
Na portalu Pozareport.si pa so pred kratkim razkrili del dokumenta iz Arhiva Republike Slovenije (t. i. Udba.net), ki kaže, da je bil Slavko Bobovnik, danes upokojeni novinar, sicer pa dolgoletni voditelj TV Dnevnika in Odmevov na RTV Slovenija zaupen sodelavec ali vir nekdanje tajne politične policije. V arhivih je sicer zapisano ime Stanislav Bobovnik, vendar se vsi drugi podatki (rojstni datum, kraj bivanja) ujemajo s podatki Slavka Bobovnika. Voden je bil pod šifro 0020000-00000, kar je bila oznaka za tajno vojaško politično policijo nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), bolj znane kot KOS.
