Piše: Vida Kocjan
Rast bruto domačega proizvoda (BDP) se znižuje, inflacija narašča in je precej višja od povprečja v EU in v državah z evrom, zmanjšuje se tudi število zaposlenih. Bilo bi še slabše, če ne bi trende blažili s pospešenim zaposlovanjem v javni oziroma državni upravi.
Rast BDP v prvem polletju letos je bila v Sloveniji le 0,1-odstotna v primerjavi z istim obdobjem lani, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). Banka Slovenije je v zadnji analizi septembra navedla celo, da je bila rast nična. Umar pa je napoved za letošnje leto več kot prepolovil.
Golobova katastrofa
K minimalni rasti, če upoštevamo Surs, je največ prineslo zasebno trošenje, ki se je v drugem četrtletju povečalo za 3,6 odstotka. Skupno končno trošenje, v kar so všteti tudi izdatki države, pa se je povečalo za 2,4 odstotka. K minimalni rasti slovenskega BDP v prvem polletju so prispevale tudi povečane zaloge.
Prvo četrtletje letos smo bili priča upadu BDP, ki je bil po podatkih Sursa nižji za 0,6 odstotka, razliko 0,1 odstotka za celotno polletje pa je po njihovih podatkih prineslo drugo četrtletje, ko je bila rast 0,7 odstotka. Že številke pokažejo, da gre za izredno majhne vrednosti, na meji torej. Številke bi bile drugačne tudi zaradi vrednosti zalog, kar ni zanemarljiv kazalnik. Pomembna kazalnika sta še izvoz in uvoz. Izvoz se je v drugem četrtletju skupno zmanjšal za 0,8 odstotka, kar je skrb zbujajoč podatek. Uvoz se je povečal za 2,7 odstotka, kar pa je povezano tudi s povečanim skupnim trošenjem.
Zmanjšuje se zaposlenost, razen v javni upravi
Surs ugotavlja, da se znižuje tudi skupna zaposlenost, skupno je bilo tako 1,097 milijona zaposlenih. Vendar pa je bilo v drugem trimesečju letos 4.400 manj zaposlenih (0,4 odstotka manj) kot v drugem četrtletju lani. To je bilo tudi tretje zaporedno četrtletno znižanje zaposlenosti. Največje znižanje je v predelovalnih dejavnostih (4.100), kjer se zaposlenost znižuje že sedem zaporednih obdobij. Sledi gradbeništvo, kjer je bilo 2.300 manj zaposlenih ali 2,6 odstotka. V tej dejavnosti se zaposlenost zmanjšuje od druge polovice 2024 dalje. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da se je zaposlenost v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu znižala za 6.400 oseb. In kje se je zvišala glede na to, da je bilo skupno 4.400 manj zaposlenih? V skupini javni sektor oziroma v državni upravi, v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja in socialnega skrbstva, kjer se je število zaposlenih povečalo za 4.600 oseb ali 2,1 odstotka.
Kaj pa inflacija?
Če imamo na eni strani v prvem polletju letos samo 0,1-odstotno gospodarsko rast, smo na letni ravni priča 3,0-odstotni inflaciji. Ali drugače. Po podatkih Sursa so bila avgusta življenjske potrebščine (inflacija) v povprečju 3 odstotke dražje kot pred letom dni. V istem mesecu prejšnjega leta je bila stopnja inflacije samo 0,9-odstotna, letošnja stopnja je torej v povprečju več kot trikrat višja od lanske.
Za povprečje pa vemo, kaj pomeni. Zato je nujen vpogled v podrobnosti. Po navedbah Sursa so se v letu dni hrana in brezalkoholne pijače podražile za kar 7,6 odstotka. Sledile so podražitve oblačil in obutve (za 6,9 odstotka), cene v restavracijah in hotelih so bile višje za 5,1 odstotka. Storitve so bile v povprečju dražje za 3,1 odstotka. Vse to je višje od ugotovljene 3,0-odstotne inflacije. Kaj je potem vplivalo, da ta kazalnik ni še višji? Obutev se je pocenila za 5,7 odstotka, proizvodi in storitve za osebna vozila pa za 1,3 odstotka.
Kako je z inflacijo v tujini?
Ugotovili smo, da je bila avgusta inflacija v Sloveniji 3,0-odstotna. Podatki o inflaciji za vse države članice Evropske unije (EU) so na voljo za julij. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija v državah članicah Evropske monetarne unije (EMU), to je državah z evrom, 2,0-odstotna in v državah članicah EU 2,4-odstotna. Najnižja je bila na Cipru (0,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (6,6-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,9 odstotka. To pomeni, da je bila julija inflacija v Sloveniji za 45 odstotkov višja od povprečja držav z evrom in za 21 odstotkov višja od povprečja 27 držav članic EU. Julija 2025 so k letni stopnji inflacije v evroobmočju največ prispevale storitve (+1,46 odstotne točke), sledili so hrana, alkohol in konoplja, tobak (+0,63 odstotne točke), neenergetsko industrijsko blago (+0,18 odstotne točke) in energija (–0,23 odstotne točke).
Ob tem spomnimo, da je bilo stanje v času Janševe vlade precej drugačno. Slovenija je bila država z eno najnižjih stopenj rasti življenjskih potrebščin, inflacija je bila bistveno pod povprečjem držav evroobmočja. Z vlado Roberta Goloba pa se je to začelo spreminjati. Inflacija je dobila pospešek tudi v primerjavi z drugimi državami.
Umar napoved o gospodarski rasti več kot prepolovil
Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v zadnji jesenski napovedi gospodarskih gibanj 11. septembra 2025 napovedal, da se bo letošnja rast BDP upočasnila. Pravzaprav se bo več kot prepolovila. Z lanskih 1,7 na 0,8 odstotka in bo tudi občutno nižja od pomladanskih pričakovanj, ki so bila 2,1-odstotna. Napovedali so, da bo gospodarsko rast poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti (v javnem in državnem sektorju) ter s tem pospešeno rastjo plač. To pa so podatki, ki ne kažejo stabilnosti v državi.
Velika razlika z vlado Janeza Janše, Golobovi so katastrofa
Marca leta 2022, ko je vlado vodil Janez Janša, je bila inflacija v Sloveniji 27 odstotkov nižja od povprečja držav z evrom. Pospeševanje se je nato začelo v času vlade Roberta Goloba, že avgusta 2022 je bila slovenska inflacija 20,9 odstotka višja od povprečja evroobmočja. Danes je ta razkorak že 45-odstoten.
