Piše: L. K.
Golobova vlada je sprejela vrsto zakonov, ki niso samo nekoristni, pač pa tudi škodljivi za Slovenijo, slovenski jezik in identiteto, predvsem pa Golobova vlada sploh ne pogovarja z tistimi, ki se jih zakoni najbolj dotikajo, še manj pa s strokovnjaki, kaj šele, da bi upoštevala njihovo mnenje.
Tako je ravno prejšnji teden potekala tiskovna konferenca jezikoslovcev – torej strokovnjakov za slovenski jezik – na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, na kateri so opozorili, da želi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, oziroma Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 učne jezike na splošni maturi izenačiti z vsemi drugimi predmeti. To bi pomenilo sistemsko nižanje ravni zahtevnosti učnih jezikov, torej tudi slovenščine, na splošni maturi in bi bilo rušenje prizadevanj za boljšo bralno pismenost. Izr. prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta, izr. prof. dr. Matej Šekli, predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za slovenščino, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in drugi strokovnjaki s področja so opozorili, da pripomb jezikoslovne stroke doslej nikjer niso upoštevali ali vsaj dali signala, da jih nameravajo.
Odločen NE nižanju ravni znanja
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ima namreč na mizi uvedbe dveh ravni zahtevnosti učnih jezikov na splošni maturi, torej tudi slovenščine, čemur pa na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša nasprotujejo in predlagajo, da se ta predlog umakne. Po tem predlogu bi torej dijaki in dijakinje raven zahtevnosti slovenščine na splošni maturi lahko ustrezno znižali z 8 na 5 točk, ne da bi s tem škodovali svojemu skupnemu uspehu na maturi, ker bi bil glede na trenutni razvoj družbe navaden strel v lastno koleno, so še opozorili na inštitutu.
Vse več tujcev na slovenskih šolah
Raven zahtevanega znanja slovenščine na maturi bi vladajoči torej radi znižali, hkrati pa je v osnovnih šolah že veliko otrok tujcev, ki ob vstopu v šolo ne govorijo slovensko, njihovo število pa se zlasti zadnja leta izjemno povečuje. Če je slovenske osnovne šole v šolskem letu 2018/2019 obiskovalo 9574 otrok tujcev, jih je v tem šolskem letu 17.384, trend pa še narašča. Tako so na zadnji nujni seji odbora za izobraževanje, ki je potekala na zahtevo SDS, obravnavali pa tudi zavrnili poziv SDS poziv pristojnemu ministrstvu, da omogoči vzpostavitev t. i. aktivne pripravljalnice z učenjem slovenščine v tistih osnovnih šolah in občinah, ki takšno rešitev vidijo kot učinkovito in so jo tudi pripravljene izpeljati.
Ravnatelji opozarjajo: dodatne ure slovenščine niso dovolj!
Ravnatelji osnovnih šol, kjer je otrok tujcev največ, namreč opozarjajo, da dodatne ure slovenščine za učence, kateri materni jezik ni slovenski, ne zadostujejo za hitro in učinkovito integracijo učencev tujcev oz. zadostno osvojitev slovenskega jezika, in to kljub spremembam pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v letu 2019. Vendar pa se Golobova vlada na to očitno požvižga. Težave z nezadostnim znanjem slovenskega jezika na osnovnih šolah, kjer število otrok priseljencev presega kritično maso, se po volji Golobove vlade torej ne bodo posebej reševale, otroci tujcev pa bodo zaradi slabega znanja slovenskega jezika od šole odnesli veliko manj znanja kot bi ga sicer lahko. Manj znanja bodo zaradi seveda pridobili tudi drugi otroci, vse skupaj pa bo za slovenski jezik kot tak dolgoročno pogubno.
Narodi nekdanje Jugoslavije
Golobova vlada pa je sprejela še en zakon, ki bo zaskrbljujoče vplival na Slovenijo. Pravice priseljencev iz držav, ki so bile nekdaj v sestavu Jugoslavije, so bile do sedaj že urejene, ravno tako financiranje njihovih društvenih dejavnosti, ki je bilo urejeno preko JSKD.
Na srečo je DZ je v drugi obravnavi predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ sprejel koalicijsko dopolnilo, s katerim so črtali na odboru sprejeto določbo o učenju maternega jezika in kulture v šolah. Dopolnila so sprejeli tudi k več kot desetim členom.
Zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije so sprejeli 23. maja, potem, ko je bil predlog za razpis posvetovalnega referenduma zavrnjen. Financiranje kulturnih programov za pripadnike teh skupnosti je s tem zakonom preneseno na ministrstvo, svet vlade za vprašanja teh skupnosti pa bo postal stalno posvetovalno telo. Zakon velja za Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe, ki so prebivalci Slovenije. Zajema pravice do ohranjanja in razvoja identitete, do gojenja kulture in ohranjanja kulturne dediščine, do uporabe maternega jezika in pisave, ustvarjanja medijskih programskih vsebin in druge. Te pravice bi se uresničevale s projekti, sofinanciranimi iz državnega proračuna in s sredstvi mednarodnih podpornih mehanizmov.
Toda kljub umiku določbe o učenju maternega jezika in kulture v šolah je še vedno sporna določba, da uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ na področju osnovnošolskega in srednješolskega učenja maternega jezika in kulture po tem zakonu zagotavlja ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.
Slovence pesti tudi nizka rodnost in kakor nalašč je bilo eno prvih dejanj Golobove vlade tudi ukinitev urada za demografijo, ki bi bil v teh časih zelo potreben.
Zaključek: za slovenščino se standardi zahtevanega znanja nižajo, za dodaten pouk slovenščine denarja ni, po drugi strani pa se sprejemajo zakoni, ki zagotavljajo denar priseljenskim društvom – kolikor ga bodo rabila, kar je za slovenske manjšine v sosednjih državah nekaj popolnoma nepredstavljivega, še manj pa za društva slovenskih izseljencev v tujini, ki se financirajo iz prostovoljnih prispevkov članov in podpore iz Slovenije. Namesto torej, da bi bili za Slovenijo na prvem mestu Slovenci, imajo prednost vsi drugi, in če bo šlo tako naprej se ob nizki rodnosti, ki nas pesti letos kot še nikoli doslej, Slovencem v lastni državi piše zelo slabo!
