Ni bil dober za poslanca, sedaj postaja minister za okolje in prostor.
Člani in članice odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so na današnji nujni seji zaslišali kandidata za novega ministra za okolje in prostor Simona Zajca, ki po polletnem opravljanju funkcije državnega sekretarja zaradi odhoda Jureta Lebna prevzema vodenje ministrstva. Zgodba z Lebnom in maketo drugega tira je javnosti dobro poznana in je na tem mestu ne bomo ponavljali, zadnje informacije v zvezi z nekdanjim ministrom, ki je po odhodu z ministrstva zapustil še Stranko modernega centra in družinskega prijatelja Mira Cerarja, pa napovedujejo, da bi Leben že kaj kmalu lahko vstopil v Listo Marjana Šarca, saj mu je predsednik vlade ob sprejetju njegovega odstopa prijazno sporočal, da mu pušča »odprta vrata«.
Simon Zajc je na lanskih državnozborskih volitvah kandidiral na listi SMC v volilnem okraju Ljubljana Šiška III in ni bil izvoljen za poslanca. Predsednik vlade tako nadaljuje s sestavljanjem vladne ekipe z ljudmi, ki jih volivci niso želeli za poslance, so pa očitno dovolj dobri za ministre. Simon Zajc je prejel 1234 glasov ali 12, 57 odstotkov, medtem ko je kandidatka SDS Mojca Škrinjar, zmagovalka v omenjenem volilnem okraju, prejela 2025 glasov ali 20,63 odstotkov.
Kandidat za ministra je na t. i. hearingu potrdil, da bo nadaljeval vizijo predhodnika na področju okolja in prostora. »Ohraniti moramo tempo in način dela, zavedam se, da imamo časa do leta 2020, potem se začne predsedovanje Svetu EU,« je dejal. Napovedal je spremembe gradbene zakonodaje, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu. Takrat je bil Zajc poslanec in je glasoval za vse tri zakone, ki so prinesli več slabih rešitev, predvsem na področju gradnje hiš. Zajc je priznal, da je zakonodajo potrebno optimizirati – jasna omejitev ničnosti gradbenih poslov in upoštevanje odločbe Ustavnega sodišča glede pravice do doma, prijava začetka del naj se poda na gradbeno inšpekcijo in ne več na upravno enoto oziroma na ministrstvo za okolje, kmetje za širjenje kmetij v določenih primerih ne bodo več čakati na občinski prostorski načrt.
Poslanec SDS Zvonko Černač je v svoji razpravi opozoril, da so največje težave, ki jih je prinesla nova gradbena zakonodaja, drugje. »Potrebno je začeti reševati problem enormno dolgih postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Zakaj ni interesa, da se to spremeni?« je zanimalo Černača.
Konkreten nesmisel v gradbeni zakonodaji je navedel tudi poslanec SDS Bojan Podkrajšek: »Družina več let gradi hišo in je ne dokonča s fasado, zaradi česar pa ne more dobiti hišne številke.«
Zajc je v svoji predstavitvi priznal, da »nismo vsi v enakem položaju glede dostopa do čiste pitne vode.« Na to v SDS opozarjamo že vse od spremembe ustave, ki sama po sebi še ničesar ne prinese. V praksi tako še vedno veliko državljanov, predvsem na podeželju, nima dostopa do čiste pitne vode, nima dostopa niti do vodovoda.
»Velik zalogaj bo tudi zakonodaja, ki ureja odpadke,« je priznal kandidat za ministra. Spomnimo. Nekdanji minister Leben je v državni zakon prinesel interventni zakon, s katerim naj bi rešili kopičenje odvečne odpadne embalaže, po katerem pa je stroške za sanacijo škode prevzela država. »To je napačna politika, tako kot je bila tista, ko je sanacijo zaradi požara v Kemisu pokrila država namesto povzročitelj,« je opozoril Černač. Zajc je zagotovil, da je bila to politika interventnega zakona, ki pa se v prihodnje ne bo nadaljevala, saj bodo morala rizična podjetja o embalažnini poročati štirikrat na leto ne le enkrat na leto. Prepoved uporabe plastičnih vrečk je poslanec SDS označil za piarovsko potezo: »Plastična vrečka je relativno majhen del celotnega problema, ker v trgovinah skorajda ni police, kjer ne bi bilo plastične embalaže.«
Poslanca SDS Borisa Doblekarja je zanimalo stališče kandidata za ministra glede sežigalnic, saj so se slednje na Dunaju izkazale za dobro rešitev. Sežig odpadkov je po besedah Zajca zadnji v vrsti, kar se tiče vseh možnih ravnanj z odpadki, ni pa bolj jasno definiral, katero ravnanje je najboljše. »Makete pa ne bom dal delati, recimo, da smo se kaj naučili,« je na presenečenje vseh z nasmehom na obrazu dodal. Poslanec Černač je ob pripomnil, da se strinja z mnenjem Zajca, da mora Slovenija sama obdelovati nevarne odpadke, vendar praksa kaže povsem nekaj drugega. Opozoril je, da lesene tramove, ki jih sedaj menjamo na nekaterih železniških tirih, odvažamo v sežig v tujino, čeprav bi to lahko naredili doma, poleg tega pa pri tem niti ne gre za nevarne odpadke.
Poslanec Doblekar je v svoji razpravi opozoril tudi na potrebo po izboljšanju javnega prevoza, s čimer bi zmanjšali onesnaževanje, ter na del v koalicijski pogodbi, ki predvideva dodatna finančna sredstva v višini 200 milijonov evrov za gradnjo novih stanovanj. Zajc mu je odgovoril, da je to zaveza celotne vlade in da bo denar pač potrebno zagotoviti.
Poslanec SDS Franci Kepa je opozoril na neizkoriščen potencial, ki ga prinašajo vetrne elektrarne, žal pa jih imamo toliko, da jih lahko preštejemo na prste ene roke. Kandidat za ministra mu je odgovoril, da bo potrebno skupaj najti odgovore, kako bomo v prihodnje zagotavljali električno energijo, konkretnejših odgovorov pa ni dal.
Poslanca SDS Franca Rosca pa je med drugim zanimalo, kdo bo zagotovil finančna sredstva za degradirano območje v Šoštanju, kjer se nahaja termoelektrarna, in ali bo to Holding slovenskih elektrarn.
Vse pet poslancev SDS, članov matičnega odbora je ob koncu glasovalo proti sklepu, da je Simon Zajc primeren za ministra za okolje in prostor.
Vir: sds.si
