Piše: Maruša Opeka
Izvajalci sezonskih del v kmetijstvu med letom iščejo delavce za opravljanje različnih del. Kot pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), spomladi iščejo predvsem delavce za delo na hmeljiščih, za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja.
»Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, na primer v območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje Murska Sobota, Maribor, Celje, Ptuj, Sevnica,« našteva Tanja Podobnik Zec iz ZRSZ. Zavod vodi tudi podatke o prostih delovnih mestih za opravljanje sezonskih del. Vsako leto na svoji spletni strani objavijo informacije o ponudnikih začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu in sodelujejo pri promociji ponudb med brezposelnimi in drugimi zainteresiranimi. »Pred kratkim smo objavili prvi seznam ponudnikov v letošnji sezoni. Dva ponudnika iščeta od 220 do 230 delavcev za opravljanje sezonskih del v kmetijstvu,« pravi sogovornica. Za primerjavo – v lanskem letu so v istem obdobju, konec aprila torej, objavili informacijo o 15 ponudnikih, ki so skupaj iskali od 400 do 500 delavcev.
Manj prvih ponudb
Na ZRSZ torej ugotavljajo, da je letos prvih ponudb manj, kar pripisujejo predvsem neugodnim vremenskim razmeram in pozebi. Bodo pa seznam v prihodnjih tednih in mesecih seveda še dopolnjevali. Podatki o izdanih sezonskih delovnih dovoljenjih do 90 dni potrjujejo, da je povpraševanja po sezonskem delu letos manj. Letos je bilo tako v prvih treh mesecih izdanih le 49 sezonskih delovnih dovoljenj, lani pa 115. Zavod pa izdaja tudi soglasja za enotno dovoljenje (ED) za sezonska dela nad 90 dni. »Letos je zavod izdal 91 soglasij, lani v prvih treh mesecih pa 52,« pojasnijo na ZRSZ.
Zaposlovalec in delavec za sezonsko delo v kmetijstvu najpogosteje skleneta pogodbo o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu. »Ker se sezonsko delo v kmetijstvu torej praviloma opravlja prek pogodb civilnega prava, vam podatkov o povpraševanju delodajalcev po sezonskih delavcih oz. številu sklenjenih pogodb delavcev ne moremo posredovati, saj navedenih evidenc ne vodimo,« pravi Podobnik Zečeva. Pri tem doda, da brezposelna oseba, ki opravlja delo po pogodbi civilnega prava, ostane prijavljena na zavodu za zaposlovanje in še naprej aktivno išče zaposlitev. Sezonsko delo v kmetijstvu tako za brezposelne predstavlja predvsem možnost dodatnega zaslužka. Med sezonskimi delavci v kmetijstvu je tudi veliko tujcev. Prihajajo predvsem iz Romunije in Hrvaške, ker pa, kot rečeno, pri ZRSZ ne vodijo evidenc o sklenjenih pogodbah civilnega prava, tudi ne razpolagajo s podatki, koliko tujcev je opravljalo sezonsko delo v kmetijstvu.
Pogoji za sezonsko delo
Od 29. marca 2021 naprej morajo imeti sezonski delavci za vstop v Slovenijo negativni rezultat testa PCR, ki je opravljen v državah članicah Evropske unije ali schengenskega območja. »Če testa nimajo, je obvezna desetdnevna karantena, ki je ni mogoče skrajšati. Za prihod delavcev iz Romunije še vedno velja, da morajo imeti opravljen test PCR (negativni rezultat). V Slovenijo lahko vstopajo iz Madžarske samo na mejnih prehodih Pince in Dolga vas. Test PCR velja 48 ur od odvzema brisa,« pojasnjujejo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Oseba, ki prihaja iz države na rdečem seznamu, pa se zaradi morebitne okužbe napoti v karanteno za deset dni, razen če ima negativni rezultat testa PCR, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa in je opravljen v državi članici Evropske unije ali schengenskega območja, potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev, ali dokazilo o cepljenju zoper covid-19. Vsa potrdila o testiranju in potrdila zdravnika se upoštevajo, če so bila izdana v državah članicah Evropske unije oziroma schengenskega območja.
V uradnem listu je bila sredi marca objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu. Kot pojasnjujejo v KGZS, se z odredbo minimalna urna postavka za sezonske delavce s 5,16 evra bruto zvišuje na 5,46 evra. Nova minimalna urna postavka je začela veljati 1. aprila letos. Tudi v letošnjem koledarskem letu je na podlagi zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za izvajalce del po pogodbi o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu obdobje podaljšano z 90 na 150 dni. Posamezni izvajalec sme v koledarskem letu opraviti največ 150 dni; lahko prekinjeno ali neprekinjeno, omejitev števila dni na posameznem kmetijskem gospodarstvu (KMG) pa ostaja nespremenjena. Na KGZS pojasnijo, da to pomeni, da izvajalec sme delo na posameznem KMG opravljati največ 120 dni v koledarskem letu. »Na podlagi dovoljenja za sezonsko delo pa velja, da smejo to delo opravljati najdlje 90 dni v koledarskem letu, za opravljanje dela, ki je daljše od 90 dni, vendar ne več kot 6 mesecev, pa mora naročnik zanje pridobiti enotno dovoljenje s soglasjem za sezonsko delo,« še opozorijo na KGZS.