Piše: Spletni časopis
V parlamentu se bo danes pokazalo, ali bodo kljub tveganju referenduma vladni poslanci ponovno izglasovale dodatek, ki množici Prešernovim nagrajencem v zadnjih desetletjih zagotovil tri tisoč evrov neto pokojnine, pol manj pa nagrajencem Prešernovega sklada in predsednika republike.
Po vetu državnega sveta bo parlament ponovno glasoval o privilegiju, s katerim bi Prešernov nagrajenec po 30.000 evrih nagrade dobil še povprečno v seštevku 400.000 evrov pokojninske rente, ki bi se izplačevala do konca življenje. Da bo SDS, če bo koalicija vztrajala pri tem, začela zbirati podpise za referendum, je včeraj v državnem zboru napovedal Andrej Hoivik. To se bo zgodilo, če bo za izjemno visoke pokojninske privilegije glasovalo najmanj 46 poslancev vladnih strank. Prvič ji je bilo 49. Tako se je razpletlo glasovanje decembra:
Ministrica za kulturo Aste Vrečko (Levica) je, da pričakuje, da bo v vladnih strankah ostali disciplinirani, včeraj povedala tako: “Prepričana sem, da boste zakon podprli, ker je nujno, da stopi v veljavo in tudi s tem še dodatno počastili naše umetnike in kulturnike in s tem tudi kulturni dan, ki je pred nami.” Tudi Tatjana Greif je za Levico povedala, da zakon ponovno soglasno podpirajo.
Prvič ga pri glasovanju, če smo natančni, niso.
Iz Svobode pa je Andreja Rajbenšu povedala: “Razprave opozicije, ki primerjajo dodatke za izjemne dosežke umetnikov z ostalimi pokojninami so populistične in zavajajoče. Zakaj dodatkov za umetnike ni mogoče primerjati z višino pokojnin večine upokojencev? Dodatek za umetnike ni socialni korektiv nizkim pokojninam, temveč predstavlja priznanje za izjemne dosežke tistim, ki prispevajo k razvoju kulture, identitete in mednarodne prepoznavnosti države. Nizke pokojnine, ki so vplivale na izračun pokojninske osnove, so posledica političnih odločitev Janševe vlade iz leta 2012, in nimajo veze s tem dodatkom, ki simbolizira družbeno priznanje umetniškega prispevka k intelektualnemu in estetskemu razvoju, dosežki nagrajenih umetnikov pa niso le priznanje njihovega dela, temveč tudi dolgoročna investicija v ugled in kulturni kapital te države. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je kritika opozicije neiskrena in neutemeljena, saj ti dodatki reforme pokojninskega sistema ne ovirajo.”
Trditve Rajbenšujeve o znižanju pokojnin leta 2012 so neresnične in primer propagandnih lažnivih novic, ki jih širijo vladajoči.
Za SDS je Hoivik referendum, če bodo vladajoči vztrajali pri projektu, napovedal tako: “Zakonu ostro nasprotujemo, saj so ti dodatki namenjeni točno določeni kulturni eliti, medtem pa Golobova vlada obdavčuje navadne upokojence z dodatnim obveznim zdravstvenim prispevkom, ki se bo marca zvišal z dodatnim davkom za dolgotrajno oskrbo in z nedavnim povišanim RTV prispevkom, nenazadnje tudi z napovedjo novega nepremičninskega davka. V primeru, da bo zakon potrjen s strani koalicijskih poslancev, v imenu SDS napovedujem, da bomo pričeli s postopki za zakonodajni referendum.”
Za NSi je Jožef Horvat napovedal: “Ministrstvu za kulturo, ministrici, enostavno ne zaupamo. Razlogov je več, od kadrovanja, do nezakonitega protipravnega izplačila nagrade Prešernove nagrade Svetlane Makarovič, do maščevanja Upravnemu odboru Prešernovega sklada oziroma njegovemu zadnjemu predsedniku doktorju Jožefu Muhiču in tako naprej. Pa tudi v včerajšnji razpravi pri Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo smo lahko videli, da so zakonodajni predlogi Ministrstva za kulturo pomanjkljivi. Zakonska rešitev, ki je pred nami nikakor ne bo prispevala k razvoju slovenske umetnosti. Gospe in gospodje, delitev denarja posameznim umetnikom po pomanjkljivih merilih ne more biti prispevek k razvoju slovenske umetnosti.”
Za SD pa je podporo zakonu Jonas Žnidaršič napovedal tako: “Ponovno bomo podprli predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, saj verjamemo, da gre za pomemben korak k prepoznavanju izjemnih dosežkov posameznikov, ki so s svojim delom bistveno prispevali h kakovosti in prepoznavnosti slovenske umetnosti.”
