6.2 C
Ljubljana
sreda, 24 aprila, 2024

Romana Tomc: Ukrepi dosedanje vlade so populistični

Včeraj je v prostorih pastoralnega centra v Črnomlju potekal pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc, ki ga je povezovala mag. Maja Kocjan. Ta je na začetku pozdravila vse prisotne in opravičila odsotnost poslanca v Državnem zboru RS, dr. Anžeta Logarja.

 

V uvodnem nagovoru je evropska poslanka Romana Tomc podala nekaj orisov iz svojega življenja, dela v Evropskem parlamentu in predstavila svoje priljubljeno področje, to je področje davkov. Nato se je dotaknila slovenskega pokojninskega področja, ki ga je, poleg zdravstva, označila za tistega, za katerega je v Sloveniji poskrbljeno najslabše in se o njem Vlada RS ne pogovarja, kako ga bomo izboljšali: »Pol leta Šarčeve vlade si bomo zapomnili predvsem po tem, da je zamenjala svoje ministre,« je dejala in dodala, da so nekateri zadovoljni s sedanjo vlado zaradi dviga plač, a opozorila, da je to zasluga zakona in ne vlade. »Vsa ta povišanja pa so bila strokovno nepremišljena, ker so na drugi strani povzročila višje stroške nekaterih storitev, npr. domov za upokojence.«

Ob tem je dodala, da se strinja z dvigom minimalne plače, a na drugačen način, in sicer z dvigom olajšave: »Ukrepi, storjeni do sedaj, so predvsem populistični, vlada pa denar, ki ga je zaradi gospodarske rasti več, porablja nepremišljeno. Bojim se, da se bo ob tej potrošnji ponovila situacija iz leta 2009.« Ocenila je, da zaradi gospodarske rasti Vlada RS lahko porablja denar, vendar ga zaenkrat povsem nepremišljeno. »Troši več, kot bi smela trošiti, in si ne dela nobenih zalog.«

Romana Tomc

Evropska poslanka je podala tudi svoje mnenje o Šarčevem delu kot predsedniku vlade: »Ta koalicija že kaže svoje šibkosti. Predsednik vlade ni tisti, ki bi vodil vlado. Predsednik samo skuša poslušati tisto, kar mu narekujejo stranke iz ozadja. Tisto, kar reče Luka Mesec, ima zadnjo besedo v Vladi RS. Levica ni nepogrešljiva.«

Na vprašanje moderatorke, kako ocenjuje predstavljeno pokojninsko reformo, je dejala, da je pokojninsko področje poleg davčnega tisto, ki ji predstavlja največji strokovni izziv. »To je tisto področje, kjer je poleg zdravstvenega sistema v Sloveniji najslabše. Te težave se pometajo pod preprogo in se kdaj pa kdaj naredi kakšna všečna poteza, zato da ljudje malo pozabijo,« je bila kritična Tomčeva. Omenila je, da je pokojninski sistem sicer čista matematika, vendar se v Sloveniji ne pogovarjamo, kaj bomo naredili, da bomo pokojninsko blagajno napolnili. Dejala je, da moramo na področju pokojnin ustvariti večje povezave med vplačanimi prispevki in pokojninami, saj drugače nihče, sploh pa mladi, ne bo več verjel v pokojnine. V nasprotnem primeru bomo prejemali pokojnine, ki bodo manjše kot socialna pomoč. »Za pokojnino plačujemo prispevke. To je tisto, kar nam bi moralo po koncu delovnega razmerja pripadati.« Omenila je, da bi morali najprej naš pokojninski sistem očistiti, predstavila je tudi model Švedske, po katerem bi se morala zgledovati tudi Slovenija.

Kocjanova je izpostavila slabo črpanje Vlade RS na področju EU-sredstev, saj je v letih 2014-2019 porabila samo 18 odstotkov. Tudi Tomčeva je ob tem izrazila zaskrbljenost, da Slovenija bolje ne izkoristi tega denarja. Dotaknila se je tudi makete 2. tira in na konkretnem primeru prikazala način slabe porabe EU-sredstev, kajti pogodba s podjetjem, ki je maketo izdelala, je bila sklenjena. To podjetje pa ima sedaj vso pravico, da zahteva denar iz podpisane pogodbe.

Romana Tomc

Romana Tomc je v nadaljevanju predstavila tudi svoje dosedanje petletno delo v Evropskem parlamentu in dodala, da Bruselj ni tako daleč, kot nekateri mislijo. »S trdno voljo in predanostjo je lahko tudi v Bruslju slišan glas Slovenije in so predstavljeni problemi, ki se dotikajo naše države, torej vseh njenih državljanov.«

Moderatorka okrogle mize Kocjanova je še izpostavila, da se v Črnomlju spopadajo z veliko težavo, in sicer s porastom ilegalnih prehodov mej, predvsem tudi v času pomladi. Tomčeva je ob tem vprašanju poudarila, da se ji zdita Orbanov model in njegov način obnašanja do migrantov dostojna. Bil je dovolj močan, da je zdržal vse pritiske in postavil meje svoji državi. »Mi imamo pravico in moramo zagotoviti, da vemo, kdo v našo državo prihaja. Pride lahko samo tisti, za katerega vemo, kdo je, in tisti, ki ima dokumente za vstop. Zagovarjam to, da imamo meje pod kontrolo, torej zaprte meje,« je dejala evropska poslanka. Dodala je tudi, da bi morali ljudje striktno ločevati, kdo so migranti in kdo so begunci. Beguncem je treba pomagati, dokler pomoč potrebujejo. »V Slovenijo pa prihajajo tisti, ki niso begunci, in mi tega ne ločujemo. Migranti iščejo zaledje bogate, socialne Evrope. Za te ljudi so izumili novo ime, to so sedaj pribežniki, celo podnebni migranti,« je strnila svoje misli o migrantskem vprašanju.

Ob koncu okrogle mize so navzoči zastavili evropski poslanki še nekaj aktualnih vprašanj z evropskega parketa in slovenske politike. Po čudovitem večeru je sledila še pogostitev v predverju pastoralnega doma.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine