Se je že začelo tisto, na kar so ekonomisti, pa tudi fiskalni svet, opozarjali vlado Marjana Šarca. Namreč, da so načrtovani izdatki previsoki, da je poraba proračune prevelika, tako zdaj v javnost že prihajajo prve novice o tem, da je državni proračun v prvih dveh mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini 176,7 milijona evrov. Na vladi se sicer branijo, da je proračun ta čas v letu običajno nekoliko večji kot v drugih mesecih, med drugim zaradi izplačil večjega dela obresti in subvencij, kar je bilo uradno sporočilo z ministrstva za finance. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, pa je primanjkljaj je v enakem obdobju lani po prvih podatkih dosegel 108,4 milijona evrov, po vmes revidiranih pa se je znižal na 106,3 milijona evrov. Januarja in februarja letos je bil tako za 66 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani!
Proračun je v prvih dveh mesecih letos zabeležil 1,53 milijarde evrov prihodkov, kar je 5,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so narasli za 10,1 odstotka na 1,71 milijarde evrov. A ker čas debelih krav ne bo dolgo trajal, Evropi se po napovedih makro ekonomistov namreč v kratkem obeta nova svetovna gospodarska kriza, bi morala država z denarjem ravnati bolj preudarno. Davčni prihodki, glavni vir proračunskih prihodkov, so se zvišali za 6,6 odstotka na 1,43 milijarde evrov. To odraža nadaljevanje ugodnih trendov v gospodarstvu in na trgu dela, raste pa tudi potrošnja, žal nekontrolirano, na kar so v javnosti večkrat vlado Marjana Šarca opozorili tudi davčni svetovalci, kot je denimo mag. Ivan Simič, pa tudi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Kot še poroča STA, so se prilivi od dohodnine povečali za 14,4 odstotka na nekaj manj kot 230 milijonov evrov, davka od dohodkov pravnih oseb za 11,9 odstotka na slabih 130 milijonov evrov, od DDV pa za 9,9 odstotka na nekaj manj kot 673 milijonov evrov. Trošarine so se medtem znižale za 3,3 odstotka na dobrih 245 milijonov evrov. Na strani odhodkov so se tekoči transferji povečali za 3,8 odstotka na 912,5 milijona evrov. Med njimi je bilo največ tistih, ki zajemajo obveznosti do občin, skladov socialnega zavarovanja in javnih zavodov. Transfer občinam je višji za 2,8 milijona evrov zaradi finančne izravnave občinam, ki je bila potrebna zaradi zvišanja višine povprečnine za letos.
Vladi je bil tudi izstavljen račun zaradi populističnih jesenskih prijemov, ko so javnim uslužbencem višali minimalno plačo. Posledica zvišanja plač v januarju zaradi napredovanj v preteklem letu in učinka višjega vrednotenja večine delovnih mest na podlagi decembra lani sklenjenega dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, na podlagi katerega so se zvišale izplačane plače v februarju, se namreč odraža v skoraj 12 milijonov evrov višjih izplačilih tekočih transferjev v javne zavode.
Sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v ožji državni upravi so se zvišala za 8,2 odstotka na slabih 216 milijonov evrov, sredstva za plače in prispevke zaposlenih v širši javni upravi v okviru tekočih transferjev v javne zavode pa so narasla za 5,4 odstotka na približno 264 milijonov evrov.
Evropska komisija je letos pozimi že okarala vlado Marjana Šarca zaradi proračunskega načrta, a se trenutni levi šestorček na opozorila požvižga. Foto: EPA.
Slovenija se je januarja močno zadolžila
Naj spomnimo. Slovenija se je letos januarja že dodatno zadolžila, potem ko je izdala novo 10-letno referenčno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov s podaljšanim prvim obrestnim obdobjem in končno zapadlostjo obveznice 14. marca 2029. Gre za prvo ponudbo državne obveznice v območju evropskih držav letos, kar so objavili tudi na spletni strani ministrstva. Ob dodatnemu zadolževanju in pričakovanemu gospodarskemu ohlajanju je zato obremenjevanje proračuna še kako nevarno, kar je nenazadnje Slovenijo pred kratkim opomnila že tudi Evropska komisija.
Kot smo že poročali, je iz mnenja, ki ga je objavila komisija, razvidno, da posodobljeni osnutek proračunskega načrta za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, poleg tega pa je v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji mogoče prebrati, da v Sloveniji ni vidnega napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva. Glede letošnjega posodobljenega osnutka proračunska načrta je bila Slovenija pozvana, da naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka ukrepa na ustrezen način, da bo zagotovljena skladnost pravil in proračuna. Ob tem pa je viden poudarek na opozorilu, da bi lahko osnutek proračunskega načrta prispeval k znatnemu odklonu od prilagoditvene poti za uresničitev srednjeročnega cilja.
Kljub neupoštevanju Fiskalnega sveta in odložilnemu vetu, ki ga je na izvajanje proračuna vložil Državni svet, je koalicija v državnem zboru ob ponovnem glasovanju z večino premagala kritike in tudi ob podpori Slovenske nacionalne stranke izglasovala nevarno izvajanje proračuna, ki Slovenijo pelje v negotovo prihodnosti.
T. F.
