Razkrivamo pravno neprimerno odločbo KPK v primeru Vesel: Tega noben resen advokat ne bi podpisal!

Piše: Luka Perš

Predstavljamo vam sporne vidike odločbe Komisije za preprečevanje korupcije v primeru “popoldanskega” dela na Fifi predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Komisija je sicer pravilno ugotovila, da delo Vesela ni športna dejavnost, na kar se je Vesel v javnosti ves čas skliceval. Vendar pa je ugotovitev, da ne gre za pridobitno dejavnost, neutemeljena. Pridobitna dejavnost se po 1. odstavku 26. člena zakona o KPK razume kot katerakoli dejavnost namenjena pridobivanju dohodka ali celo samo premoženjske koristi, torej vključno z nadomestili za opravljanje nadzora. Vse kaže, da je KPK ta vidik v postopku zanemarila, saj očitno ne razume termina premoženjska korist. V nadaljevanju vam predstavimo ključne informacije in dejstva, ki jih je KPK zamolčala in začasno rešila stolček Veselu na Računskem sodišču. V odločbi KPK se pojavljajo še druge spornosti, ki jih bomo predstavili v naših prihodnjih člankih.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel ni nikoli skrival, da opravlja dodatno delo na Mednarodni nogometni zvezi (FIFA). Afera je izbruhnila, ko se je izkazalo, da mu popoldanska dejavnost letno prinese kar 246 tisoč dolarjev bruto. Ključna informacija v vsej zadevi je, da je Vesel ves čas opravljal pridobitno dejavnost. Tega v izjavah za medije ni skrival. V članku na Siolu iz dne 23. decembra 2020 z naslovom Predsednik računskega sodišča: Četrt milijona dolarjev letno, ki jih dobim iz Fife, ni spornih pove, da je poravnal vse davčne obveznosti ter zneske za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje tako v Švici kot v Sloveniji. Del prihodkov je namenil za potne in druge stroške. Vse to je ugotovila tudi KPK.

Vsak, ki deluje v kakšnem društvu ve, kaj je pridobitna, in kaj nepridobitna dejavnost. V primeru, da Veselova funkcija na Fifi ne bi bila namenjena pridobivanju premoženjske koristi, bi bili prihodki namenjeni le za potne in druge stroške. Od svojih prihodkov na Fifi pa tudi ne bi plačeval davkov in prispevkov. Ker pri tej pridobitni dejavnosti seveda ne gre za športno dejavnost, bi moral Vesel pridobiti posebno dovoljenje po 4. odstavku 26. člena ZIntPK, ki ga pa ni pridobil. KPK je svojo nenavadno ugotovitev, ki veljajo za Vesela kot fizično osebo, ni prejemal premoženjske koristi, vse to pa je utemeljila v 29. odstavku in sicer tako, da za opredelitev pridobitne dejavnosti ni uporabila predpisov, ki veljajo za fizične osebe, ampak je uporabila predpise, ki veljajo za pravne osebe v Zakonu o gospodarskih družbah in Pravilniku o opredelitvi pridobitne dejavnosti. Torej za podjetja, ki delujejo na trgu. Prav tako je Vesel prihodek prijavil KPK kot spremembo premoženja, kar je ugotovila tudi KPK. Prav ta podatek je eden od ključnih dokazov o tem, da se Vesel in KPK enostavno sprenevedata da Veselo delo na Fifi ne spada med premoženjske koristi.

KPK z odločbo odpira možnost legalizacije obvodov korupcije
KPK je v tem konkretnem primeru presojala nezdružljivost dejavnosti članstva v organih nadzora pravnih oseb po 27. členu v smislu, da je Vesel dejansko član nadzora ustanove oz. društva. Vendar bi moral Vesel izpolnjevati tudi pogoje po 26.členu ZIntPK, saj gre za tudi za opravljanje pridobitne dejavnosti, ne glede na to, katero funkcijo opravlja. KPK je s tem ustvarila nevaren precedens, saj po tej interpretaciji lahko vsak poklicni funkcionar v nekem poljubnem društvu opravlja funkcijo “nadzora” in se dogovori za nadomestilo. Tudi v višini 246 tisoč dolarjev bruto, kolikor je Veselovo plačilo na Fifi, ki nekajkrat presega njegovo funkcionarsko plačo. Možnost takšne prakse (ko se takšno plačilo ne bi štelo za pridobitno dejavnost po 26. členu) pa odpira neslutene možnosti legalizacije obvodov korupcije.

Nekaj pravnih strokovnjakov je že javno objavilo, da so strokovni sodelavci v primeru odločbe sedanjega predsednika Računskega sodišča, napisali pravno latovščino in akrobacijo. Tudi, ko smo pokukali v slovensko zakonodajo in preučili tuje primere smo ugotovili, da je odločba utemeljena na popolnoma napačnih predpostavkah.

Fifa ni ustanova, niti ni društvo. Ena najmočnejših športnih zvez je glede na prvi člen svojega Statuta organizirana kot “asociacija” po 52. in 60. členu švicarskega zakonika Swiss Civil Code in ni organizirana kot ustanova (fundacija) po 80. členu švicarskega zakonika. Za ustanove je značilno, da združujejo pravne osebe z določenim premoženjem za dosego nekih ciljev.

Povsem nerazumno je trditi, da nogometni klubi v organizaciji Fife združujejo svoje premoženje, da Fifa z njim upravlja za dosego nekega cilja. Le ta je torej organizirana kot asociacija in je združenje pravnih oseb v kateri so nekatere članice organizirane kot zveze, društva ali pa celo kot gospodarske družbe. Po iskanju na spletu smo ugotovili, da sta kot gospodarski družbi organizirani vsaj angleška in avstralska nogometna zveza. Gre za združenje raznolikih pravnih oseb in ne za društva.

Eno ključnih sodb je pred leti sprejelo Sodišče EU v zadevi Laurent Piau. Sodišče je odločilo v sodbi proti Evropski komisiji, da se Fifa od 26. januarja 2005 šteje za podjetniško združenje in s tem nikakor ne za ustanovo oz. celo društvo. Po slovenski zakonodaji imajo društva in ustanove drugačen pomen in namen kot pa združenje po 60. členu švicarskega civilnega zakonika po katerem je organizirana Fifa.

Tomaž Vesel krši 27. člen ZIntPK, ki izrecno prepoveduje Veselu dejavnost nadzora v gospodarskih družbah
Hkrati pa opozarjamo še na eno neverjetno napako, ki jo je KPK “spregledala.” Trenutni predsednik Računskega sodišča v svoji funkciji opravlja tudi dejavnost nadzora v gospodarskih družbah, kar 27. člen ZIntPK izrecno prepoveduje. Vesel ima kot predsednik nadzornega odbora pristojnost, da nadzira člane Fife med katerimi sta vsaj dve gospodarski družbi (angleška in avstralska nogometna zveza).

Aleksander Čeferin in Tomaž Vesel. (Foto: STA)

Vesel je predsednik odbora Audit and Compliance Commite, ki ima opredeljene splošne pristojnosti v 37. poglavju FIFA governance regulations in dodatne pristojnosti glede nadzora članic Fife v poglavju 78 istega akta. Izvedeli pa smo tudi, da sta bila Vesel in podpredsednik Fife, predsednik UEFA Aleksander Čeferin sošolca na Pravni fakulteti, kar bi moralo povzročiti, da v Švici zazvonijo vsi alarmi glede konflikta v nadzoru Vesela do Uefe.

Članice organizacije v mednarodni nogometni zvezi imajo dolžnost izvajati letne revizije v skladu z domačim pravom in hkrati tudi Veselovemu Odboru na mednarodni nogometni zvezi v Švici predložiti vse izjave oziroma dokaze, ki jih zahtevajo Veselovi revizorji na sedežu Fife. Zato mirno zapišemo, da je Vesel kršil prepoved opravljanja dejavnosti nadzora v gospodarskih družbah po 27. členu ZIntPK. Svojo dejavnost nadzora gospodarskih družb lahko izvaja ne glede na to, da ni član nadzornega organa v članicah Fife, saj dejavnost nadzora članic opravlja s pooblastili funkcije na Fifi v gospodarskih družbah kot sta angleška in avstralska nogometna zveza. Ta prepoved po 27. členu ZIntPK je absolutna in ne dopušča nikakršnih izjem v smislu, da bi bilo dovoljeno tudi, če ni v konfliktu interesov s funkcijo predsednika Računskega sodišča.

KPK se s pobudo, da je potrebno dopolniti zakonodajo na tem področju izogiba krivdi, da ni ugotovila nezdružljivosti v primeru Vesela, saj so zakonske določbe in dejansko stanje v tem primeru povsem jasno. Tomaž Vesel po pravilih sploh ne bi smel zasedati tega položaja. V pravilih izrecno piše, da Veselovo funkcijo lahko opravlja samo tisti, ki pred tem ni pet let deloval v nogometu. Vesel pa je v drugem mandatu Čeferina na Nogometni zvezi Slovenije bil član ene izmed komisij. Vendar to je Veselu kot Čeferinu domače, saj oba na vplivne funkcije prideta na zelo sumljiv način.