Piše: Metod Berlec
Radovan Cerjak se je rodil leta 1967 v Slovenj Gradcu. V Velenju je obiskoval takratno srednjo družboslovno šolo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje v odvetniški pisarni v središču Ljubljane. Znan je kot zelo dober odvetnik. V preteklosti se je že izkazal s številnimi pomembnimi sodnimi zmagami, tudi na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Je tudi družbeno in publicistično dejaven.
Pogovarjali smo se z znanim ljubljanskim odvetnikom Radovanom Cerjakom, ki mu je pred desetletjem uspelo na Ustavnem sodišču Republike Slovenije z zahtevo po prepovedi imenovanja Titove ceste v Ljubljani. V zadnjem času je znan tudi kot nadzornik Slovenske tiskovne agencije in Telekoma Slovenije. Nedavno pa se je preskusil kot pisatelj.
DEMOKRACIJA: Gospod Cerjak, Ustavno sodišče Republike Slovenije je na svoji seji 26. septembra 2011 na vaš predlog oziroma zahtevo razveljavilo odlok Mestne občine Ljubljana o poimenovanju Titove ceste. Odlok je bil sprejet v mestnem svetu na pobudo pokojnega Petra Božiča z Liste Zorana Jankovića. Sodišče je v pojasnilu navedlo, da je poimenovanje ceste z imenom »Titova cesta« v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave Republike Slovenije. Kako danes gledate na takratno odločitev ustavnega sodišča? V čem je njen pomen?
Cerjak: Osebno menim, da je šlo pri imenovanju Titove ceste v Ljubljani za načrtno provokacijo. Nekateri, ki so dejansko stali za tem imenovanjem, so preskušali meje potrpežljivosti nekaterih. Takrat smo se z nekdanjo žrtvijo komunističnega režima, danes žal že pokojno gospo Lidijo Drobnič in še nekaterimi dogovorili, da to imenovanje poskušamo preprečiti. Operativno sem na Ustavnem sodišču Republike Slovenije zadevo izpeljal jaz.
Tudi mene je odločitev ustavnega sodišča, ki je soglasno ugotovilo, da je tako poimenovanje po kriminalcu in zločincu Josipu Brozu Titu, človeku, ki ga lahko mirne duše postavimo ob bok največjim svetovnim morilcem (Stalin, Mao Zedong, Hitler ter Pol Pot), presenetila. Pozitivno. Takrat sem spoznal, da je mogoče tudi vnaprej izgubljene stvari vendarle premakniti, in to je v meni zbudilo upanje na mogoče spremembe.
Žal je ta odločba zavzela neko salomonsko rešitev, po kateri je samo novo poimenovanje po zločincih, kot je bil Tito, neustavno. To je sicer slabost te odločbe, vendar pa je tudi taka odločitev ustavnega sodišča res velika stvar. Za vse žrtve komunističnega režima, ki se počutijo ob imenih ulic in cest po takih zločincih vendarle prizadete. Prizadeto je njihovo osebno dostojanstvo.
V Nemčiji, kjer so takoj po drugi svetovni vojni uvedli dosledno denacifikacijo, se kaj takega ne more zgoditi. Tam je poveličevanje totalitarnih nacističnih simbolov prepovedano. Nobene ulice ali trga nimajo, ki bi se še imenovala po Adolfu Hitlerju ali kakem drugem zločincu. Nemci so s svojim totalitarizmom opravili. Upam, da to doživim še sam v svoji domovini …
DEMOKRACIJA: Kako pa ob tem vidite dogajanje v Radencih? Potem ko je v začetku junija ustavno sodišče odpravilo odlok o preimenovanju Titove ceste v Radencih v Cesto osamosvojitve Slovenije, je občinski svet konec junija na pobudo župana Romana Leljaka preimenovanje znova podprl. No, oboževalci jugoslovanskega komunističnega diktatorja pa zahtevajo referendum o tem vprašanju …
Cerjak: Očitno so pri nas še vedno glave brez trohice razuma. Ne glede na to, kaj si kdo v Radencih misli o županu, je tako preimenovanje civilizacijska stvar. In noben človek z IQ, višjim od sobne temperature, ob takem vprašanju ne bi zahteval referenduma. Nobeden! V Radencih nekateri zaradi nasprotovanja županu še vedno ne morejo iz svojih ideoloških okvirjev. Žal!
DEMOKRACIJA: No, v zadnjem času ustavno sodišče precej razburja z nekaterimi odločitvami, ob katerih se človek ne more znebiti občutka, da so vsaj delno tudi politično motivirane. Pretekli teden je precej odmevala njihova odločitev, da so bili vladni odloki o prepovedi in omejevanju števila udeležencev na shodih v času epidemije novega koronavirusa neustavni. Kako gledate na te njihove odločitve?
Cerjak: Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije kot tudi drugih sodišč je treba spoštovati, pa čeprav jih težko razumeš. Tudi sam kot pravnik to povem naglas. Težko razumem, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije določene pravne predpise vlade, ki so bili ob grozeči epidemiji koronavirusa usmerjeni samo v zaščito državljanov in so jih sprejemale prav vse odgovorne države, po tekočem traku razglašalo za protiustavne.
Po drugi strani pa naj izkoristim to priložnost, da povem, da imam na ustavnem sodišču že več kot štiri leta ustavno pritožbo, ki se obravnava prednostno! Več kot štiri leta ustavno sodišče prednostno obravnava t. i. zadevo Kočevski proces. V imenu ge. Vide Svetek, ki je hčerka enega od obsojenih in nato neznano kje ubitih na t. i. kočevskem procesu, sem vložil ustavno pritožbo. Gospa je že v letih in zadeva se ne premakne z mrtve točke. Kljub neštetim urgencam, tudi pri predsedniku ustavnega sodišča. Očitno nekateri igrajo na karto pritožničine starosti, kar je zares zavržno.
Kar pa zadeva neprijavljene shode v času najhujše epidemije, vam povem samo stvar, ki mi jo je zaupal prijatelj, ki že dolga leta živi v Franciji. Nihče tam ne kriči, da je Francija diktatura, kot to počnejo dečki, ki po ljubljanski tržnici tekajo v dolgih gatah s perutnicami na hrbtu. Tam bi po pripovedovanju prijatelja policisti tak neprijavljeni shod sprva po megafonu pozvali kršitelje, da se razidejo, in jih opozorili, da s svojim početjem ogrožajo ljudi. Naslednji korak bi bil, kolikor se ljudje ne bi razšli, uporaba solzivca, vodnih topov in pendrekov. Tako počnejo v demokraciji. Pri nas pa naj bi vladala mračna diktatura, pa take shode v času najhujše epidemije mirno toleriramo. Narobe svet!
DEMOKRACIJA: Očitno je, da je sedanje ustavno sodišče svetovnonazorsko močno nagnjeno v levo. Kako komentirate dejstvo, da je prof. dr. Janezu Kranjcu nedavno v državnem zboru zmanjkal en poslanski glas, da bi postal ustavni sodnik? Pri tem je predsednik LMŠ Marjan Šarec to označil kot veliko zmago opozicije …
Cerjak: Dejstvo, da tako ugleden pravnik, kot je dr. Janez Kranjc (sam ga imam v spominu še s fakultete kot enega najbolj poštenih in pravičnih profesorjev), ni bil izvoljen za sodnika ustavnega sodišča, ni zmaga opozicije. To je zmaga norosti. Izjava gospoda Šarca pove prav vse o njem …
DEMOKRACIJA: Evropska komisija je, zdi se mi, 20. junija objavila drugo letno poročilo v okviru celovitega mehanizma za spremljanje vladavine prava v Evropski uniji in državah članicah, ki je bil vzpostavljen lani. Namen poročila je krepitev skupnega razumevanja temeljnih vrednot, spodbujanje kulture vladavine prava in s tem krepitev spoštovanja tega načela v Evropski uniji kot celoti. Kako na splošno komentirate tovrstna poročila?
Cerjak: Tovrstna poročila so v večini primerov bolj politični pamflet, ki z realnostjo nima nobene zveze. Nekateri dobro plačani bruseljski uradniki pišejo taka poročila na podlagi informacij, ki jim jih dajejo gospe in gospodje, ki se javno klanjajo pred spomeniki zločincem. To je žalostno. Kot sem že dejal, taka poročila z realnostjo povečini nimajo nobene zveze. Jih pa pri nas dominantni mediji dobro izkoriščajo …
DEMOKRACIJA: V nekdanjem partijskem glasilu Delo so to poročilo za Slovenijo pospremili z naslovom »Načeto je načelo delitve oblasti«. Pa je res? Meni osebno se zdi, da prej sodna veja oblasti s svojimi sodnimi odločitvami sistematično ruši učinkovitost izvršne oblasti …
Cerjak: Dela že dolgo ne kupujem več, kot tudi ne drugih dnevnih časopisov. Škoda denarja. Preberem stavek ali dva, ki je prosto dostopen na spletu. Vsebine tega članka zato ne poznam do te mere, da bi ga lahko komentiral. Se mi pa zdi, da vas občutek ne vara.
DEMOKRACIJA: Septembra lani vas je Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade imenoval za nadzornika Slovenske tiskovne agencije. Spor med STA, ki jo vodi Bojan Veselinovič, in vladnim uradom za komuniciranje (UKOM), ki ga vodi Uroš Urbanija, se vleče že mesece. V čem je po vaše bistvo spora?
Cerjak: Že od sredine prejšnjega leta je predstavnik ustanovitelja od direktorja STA zahteval določeno dokumentacijo. Direktor, ki je prej podpisal pogodbo še s prejšnjim vodstvom Ukoma − in v tej pogodbi so jasno določene tudi obveznosti STA (na to pogodbo novinarji dominantnih medijev pozabljajo) –, je, namesto da bi izročil dokumentacijo, vse sile usmeril v to, da bi iskal opravičilo, da svoje obveznosti ne izpolni. Najel je celo pravnika, ki je po pripovedovanju direktorja Veselinoviča eden največjih strokovnjakov za korporacijsko pravo v Sloveniji, in ta je ugotovil, da je pogodba v delu, ki govori o določenih obveznostih STA, nična. Tai sti strokovnjak je nato brez vednosti članov nadzornega sveta v navzočnosti predsednika nadzornega sveta novinarjem, ki jih je v preddverje stavbe STA »zbobnal« direktor STA, razlagal stvari o seji nadzornega sveta. Za to je dobil plačilo v višini 1.800,00 evrov. Očitno je to znesek, ko nekateri ugotovijo, da je celo Zemlja ploščata.
DEMOKRACIJA: V kolikšni meri je poslovna dokumentacija za Veselinoviča obremenjujoča?
Cerjak: To bo pokazal čas. Vam pa lahko povem iz svojih osebnih izkušenj, da v večini primerov, ko poslovodstvo družbeniku odreka pravico do informiranja, ki jo ureja zakon o gospodarskih družbah, gre za primere, ko vodstvo lastniku nekaj prikriva.
DEMOKRACIJA: No, sam imam občutek, da Veselinoviču spor z Ukomom ustreza, da se lahko politično izkorišča za blatenje vlade doma in v tujini. Mislim, da to močno ustreza opoziciji in njenim političnim botrom iz krogov t. i. globoke države …
Cerjak: Mislim, da vas občutek ne vara.
DEMOKRACIJA: Upravno sodišče je pred dnevi ugodilo zahtevi STA in začasno zadržalo izvrševanje uredbe o opravljanju javne službe STA, ki jo je vlada sprejela v začetku junija. Z njo je nameravala podrobneje urediti opravljanje javne službe in financiranje STA. Direktor Bojan Veselinovič je odločitev sodišča pozdravil z velikim zadovoljstvom. Vaš komentar?
Cerjak: Komentar bo mogoč, ko bo odločitev sodišča dokončna. To je šele prvi polčas. Zoper to odločitev, ki ni še dokončna, bo po mojem mnenju sledila pritožba …
DEMOKRACIJA: Približujeva se koncu najinega pogovora. Pred dnevi je pri založbi Nova obzorja izšla vaša knjiga Svoboda in upanje. Od kod vam ideja za knjigo?
Cerjak: Že dolgo sem imel v glavi zamisel za to knjigo. Večkrat sem zadevo že spisal, pa jo potem, ker mi ni bila všeč, tudi uničil. Ko sem zbolel za korono, sem čas samoizolacije izkoristil za dokončanje knjige. Želel sem literarno obdelati tudi snov iz naše zamolčane zgodovine, ki, vsaj kolikor je meni znano, pri nas še ni bila obdelana. Končno oceno pa bodo dali bralci.
DEMOKRACIJA: Lahko za naše bralce poveste nekaj besed o vsebini knjige?
Cerjak: Gre za usodi dveh dobrih ljudi, sina ubitega domobranca in mladega partizana. Njuni življenjski usodi se leta 1990 po naključju srečata. V knjigi sem omenil tudi nekatere resnične zgodovinske osebe, kot je bil domobranski poveljnik Krenner, dr. Kante itd.
DEMOKRACIJA: Kaj je glavno sporočilo tega vašega knjižnega prvenca, če lahko tako rečem?
Cerjak: Resnica in priznanje osvobajata …
DEMOKRACIJA: In še za konec. Že od kar je sedanja vlada nastopila svoj mandat, smo priča silovitim napadom leve opozicije, agitpropovskih levih medijev in t. i. globoke države nanjo. Prihodnje leto bo v Sloveniji volilno leto. Kakšna so vaša pričakovanja glede tega?
Cerjak: Danes berem in poslušam, kako je s to vlado konec. To naj bi potrjevali rezultati referenduma o vodah. Nesmisel! Do volitev je še veliko časa in javno mnenje se lahko v trenutku spremeni.
Sam vendarle pričakujem, da bomo državljani končno izvedeli, kdo so bili slovenske mikimiške, supermani in ane karenine … Jesen bo res zanimiva.
