Piše: Lucija Kavčič
Materinski dan 25. marec so letos pri SDS zaznamovali nekoliko drugače in ga posvetili obema od staršev, tako mamam kot očetom, da bi še posebej poudarili, kako pomembna je za vzgojo otrok in njihov zdravi razvoj celotna družina.
Ob prazniku materinstva je v organizaciji SDS v prostorih VSO na Cankarjevi ulici 11 v Ljubljani potekalo pogovorno omizje, na katerem so o materinstvu, očetovstvu in vzgoji govorili nekdanja poslanka v DZ RS in predsednica Krščanskega foruma SDS Monika Gregorčič, profesor dr. Andrej Fink, slovenska filozofinja, komparativistka, kritičarka in političarka ter predsednica Kulturnega foruma SDS dr. Ignacija Fridl Jarc in predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Pred začetkom in ob koncu pogovornega omizja je prelepe slovenske pesmi zapel Vokalni ansambel Elinor. »Včasih so del družine tudi babice in dedki. V nekaterih družinah živijo otroci z obema od staršev, v drugih le z enim, z mamo ali z očetom. Priznati moramo veliko raznolikost družinskih situacij, ki lahko omogočajo določeno življenjsko stabilnost, toda partnerskih zvez ali zvez med osebami istega spola preprosto ni mogoče enačiti z zakonom,« so v povabilu na pogovorni večer zapisali pri SDS. To je bilo tudi eno od glavnih sporočil pogovornega večera.
Četrta zapoved
V imenu SDS in še posebej v imenu Mestnega odbora SDS je navzoče najprej pozdravil Aleš Hojs, ki je dejal, da samo ena od desetih božjih zapovedi tudi nekaj obljublja. To je četrta božja zapoved, ki pravi »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.« Besedo je nato dal povezovalki večera Mateji Koren Gomboc, ki je opozorila, da v Sloveniji materinski dan praznujemo od leta 1991 na dan krščanskega praznika Marijinega oznanjenja 25. marca. Božja mati Marija je zgled materinske ljubezni, ki prenese vse, in opominja, kako velika in pomembna je vloga matere. Tudi slovenska kultura se brez mater in brez družine, ki jo prenašata iz roda v rod, ne bi ohranjala.
Materni jezik
»Mamina beseda je tista beseda, ki nas uči topline in ljubezni ter povezanosti že znotraj družine, in je tista, ki nas uči tudi povezanosti v skupnosti, v narodu,« je dejala dr. Ignacija Fridl Jarc. Slovenska kultura je bila vse čas neposredno povezana z maternim jezikom in s krščanskimi vrednotami spoštovanja očeta in matere, je dejala Fridl Jarčeva in poudarila, da vsa evropska kultura temelji na grški civilizaciji, kjer je bila ena temeljnih misli prvih modrecev ta, da morajo otroci spoštovati svoje starše, druga pa, da je treba otroke vzgajati. »Danes pa smo v dobi nihilizma, ko je dovoljeno vse, ko nobena vrednota ne velja, vendar skupnost brez temeljnih grško-krščanskih izhodišč ne more preživeti, zato je treba kaj storiti,« je dejala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Ni prepozno
Nekdanja poslanka SDS Monika Gregorčič, ki dela kot srednješolska učiteljica, je delila svoje misli o vlogi staršev in družine pri vzgoji otrok, nato pa povedala, da je
osebno izjemno razočarana nad stanjem, v kakršnem srečuje našo mladino: »Nimajo privzgojene osnovne olike in to me zelo žalosti. Za to seveda niso sami krivi. Starši so tisti, ki niso ustrezno postavili meja, vendar iskreno upam, da še ni popolnoma prepozno.« V pogovoru so nato komentirali tudi vpliv permisivne vzgoje, ki ga danes že čutimo. Na tem mestu je dr. Fridl Jarčeva spet opozorila na temelje grške filozofije in njihovo razumevanje svobode: največja svoboda človeka je v tem, da zna zamejiti svoje nagone, svoje želje zato, da bo lahko ob njem enakovredno prebival tudi drug človek. »Prava vzgoja je torej v tem, da naučimo otroke, kako si postaviti svoje meje, in spoštovati sebe in druge poleg sebe,« je dejala Fridl Jarčeva. In ker te ni, sodobna družba že doživlja velio poraz, zato je spet treba začeti vzgajati otroke za vrednote.
Vloga očeta
O vlogi in vplivu očeta na otroke je skozi svojo življenjsko izkušnjo govoril profesor prava in mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink, ki je večino svojega življenja preživel v Argentini kot otrok slovenskih povojnih beguncev in izseljencev, zdaj pa že osem let živi v Sloveniji. Dejal je, da je od očeta, ki je bil strog pravnik, prejel neizmerno veliko: zgled in pogled na življenje, zato je šel tudi poklicno po očetovih stopinjah. Njegovi starši so bili značajsko sicer zelo različni, pri vzgoji svojih šestih otrok pa so bili zelo usklajeni in harmonični, kar je bilo za učinkovito vzgojo otrok bistveno! Dr. Fink je še dejal, da so z vzgojo in vrednotami danes v Argentini podobne težave kakor v Sloveniji, in obžaloval, da ne velja več nepisano pravilo, da je učiteljica v šoli otrokom kot druga mati in da jo je treba poslušati. Vprašal se je, kje so tisti časi, ko je šola podpirala domačo vzgojo in obratno.
Starši naj spregovorijo
S kakšnimi težavami in izzivi se danes srečujejo mladi, ki si želijo ustvariti družino, je navzočim predstavil predsednik SDM Luka Simonič. Pri tem je izpostavil finančni vidik, ki pesti mlade. »Najprej štalca, potem pa kravca – najprej stanovanje torej, potem pa si lahko ustvarimo družino,« je dejal Simonič in dodal, da so danes mladi na žalost preveč navajeni na lagodno življenje in bi svojim otrokom radi omogočili vse in še več, vendar bo za večjo rodnost v Sloveniji ttreba narediti še vse kaj drugega, saj se starostna meja, ko se mladi v Sloveniji odločajo za otroka, le še zvišuje. Za zgled in primer dobre prakse je dal sosednjo Madžarsko, kjer so matere z več kakor dvema otrokoma oprostili davka.. Omenil je še ideologijo LGBTQ+, ki vdira oziroma jo vsiljujejo tudi v šole in vrtce, ter izpostavil vlogo staršev, ki naj ne bodo tiho, ko gre za to problematiko, in naj glasno povedo, da se njihov otrok ne bo udeleževal takega pouka.
Nasilje v šolah
V nadaljevanju so se dotaknili tudi nasilnega vedenja v šolah. Monika Gregorčič je ob tem dejala, da je medvrstniškega nasilja več v osnovnih šolah verjetno zato, ker tisti najbolj problematični največkrat ne napredujejo v srednjo šolo. V gimnazijah tega praktično ni, ker se tja vpisujejo najambicioznejši učenci. Gregorčičeva je tudi dejala, da se za nasilnim vedenjem po njenih izkušnjah z dijaki običajno skriva zelo žalostna osebna zgodba dijaka. Gregorčičeva je potrdila, da je vsiljevanje ideologije LGBTQ+ neposredna vojna proti družini in je hkrati tudi najbolj nevaren pojav v osnovni šoli, ko se otrokova osebnost še oblikuje. Luka Simonič pa je poudaril pomen dobrega zgleda, ko je SDM ob materinskem dnevu mladim podelila več kot dvesto rož, da so jih lahko odnesli svojim mamam.
Militantni feminizem
Na pogovornem omizju so načeli tudi temo militantnega feminizma, ko skušajo ženske doseči položaj in privilegije z utrjevanjem moči in npr. ženskih kvot, ki smo mu priča danes. Dr. Ignacija Fridl Jarc je poudarila, da nihče ne nasprotuje in ne omalovažuje bork za pravice žensk v zgodovini: »Nasprotujemo pa principom, ko se skušajo ženske fizično izenačiti z moškimi, saj naše hrepenenje ni hrepenenje po istosti, ampak je hrepenenje po drugi in drugačni polovici, zato spoštujmo to različnost, saj nas prav ta dela celovite!« Pri militantnem feminizmu, ki vztraja le pri retoriki feminizma, v resnici ne gre za boj za pravice, ampak za boj za privilegije posameznih žensk. Da je načelo transformacije družbe v privilegije samo nekaterih načrten in je prodrl že v vse pore življenja, tudi v znanost, lahko izvemo, če preberemo Orwellov roman 1984 – vsi enaki, le nekateri malo bolj. Najbolj se je treba bati načrtne ideologizacije slovenske družbe skozi znanost, je opozorila Fridl Jarčeva: »Kaj pa ponuja sodobna znanost namesto tradicionalnega krščanskega spoštovanja staršev, matere?« se je vprašala in opozorila, da je Freud svoji teorijo o Edipovem kompleksu razvijal na psihično bolnih ljudeh, naša znanost pa je to prenesla na vso družbo, zato je družba postala bolna.
Diktatura jaza
Ob tem, da se danes številni privilegiji zavijajo v pojem človekovih pravic, so se vprašali tudi, kje je pravica na drugi strani. Dr. Fridl Jarčeva je dejala, da danes živimo v diktaturi jaza, ko vsak posameznik misli, da se mora vse vrteti le okoli njega, ter da na tak način družba ne more obstajati. Če bomo hoteli preživeti, bo spet treba vzpostaviti odnos do sočloveka. Izgubili smo namreč razumevanje človekovih pravic na ravni čustvene inteligence, zato bo treba spet začutit sočutje, saj so človekove pravice vedno razmerje do drugega človeka, napolnjene z ljubeznijo in ne z juristično strogo besedo.
Da se bo družina kot tradicionalna vrednota ohranila, bo morala nekaj narediti tudi politika, in da bo potrebno lahko storila, bo morala zmagati na volitvah in vzpostaviti koalicijo razuma, pa je pogovorni večer sklenila Monika Gregorčič.
