Piše: C. R.
Preiskovalna komisija DZ o zagotavljanju zaščitne opreme je minuli četrtek sprejela vmesno poročilo o opravljeni preiskavi. V njem prejšnji vladi očita neučinkovitost pri sprejemanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa in zagotavljanju zaščitne opreme. Člana komisije Franc Trček in Robert Pavšič sta podala odklonilno in ločeno mnenje.
Preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19 na predlog koalicije preiskuje obdobje od 1. februarja 2020 do odreditve te parlamentarne preiskave.
Komisija na podlagi podatkov in izjav prič ugotavlja, da javni zdravstveni zavodi niso imeli zadostnih zalog za spoprijemanje za epidemijo covida-19. Svoje zaloge so morali zato povečati, pri tem pa so se srečevali z motnjami na trgu.
Glede na izjave prič gre enega izmed razlogov iskati tudi v usmeritvah sanacijskega programa za zagotavljanje večje likvidnosti, ki je z namenom zagotavljanja večje likvidnosti pri poslovanju načrtno predvidel manjše zaloge opreme, je navedeno v vmesnem poročilu. Kljub temu komisija ugotavlja, da ni mogoče izključiti objektivne odgovornosti prejšnje vlade, ki bi morala zaznati motnje na trgu in zoper njih odločno postopati.
Po mnenju komisije je bila zaradi pomanjkanja zaščitne opreme na trgu centralizacija nabave ključnega pomena za reševanje krize. Prejšnja vlada je zato s pristopom, ki “je temeljil na prepričanju, da bodo bolnišnice same zmogle zagotoviti zaščitno opremo, objektivno pripomogla k skoraj ničelnim zalogam zaščitne opreme v državnih skladiščih”.
Ne le pri zagotavljanju zadostnih zalog zaščitne opreme, prejšnja vlada je bila po oceni komisije neučinkovita tudi pri sprejemanjem ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Komisija nekdanji vladi namreč očita, da jih je uvedla kasneje kot druge bližnje članice EU.
Prav tako si po navedbah komisije nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ni prebral državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni, s tem pa po oceni komisije opustil dolžno skrbnost.
Komisija je ugotovila, da je nekdanja vlada 13. februarja 2020 Kitajski poslala 1,2 milijona zaščitnih mask, ki jih je donirala slovenska podružnica podjetja Kylin Primer Group, kljub temu, da je bilo v tistem času že zaznati težave s pomanjkanjem zaščitnih mask.
“Iz preiskovalni komisiji dostopne dokumentacije je razvidno, da je 13. vlada 27. februarja 2020 na 62. redni seji potrdila sprostitev blagovnih rezerv ter sprejela sklep, da se manjkajoče zaloge nadomestijo do 31. decembra 2020,” piše v vmesnem poročilu. Po ugotovitvah komisije je bil rok glede na vsesplošno pomanjkanje zaščitne opreme bistveno predlog.
Član komisije Franc Trček (SD) je v odklonilnem mnenju zapisal, da vmesno poročilo ne zajema dogajanja na celovit način, saj je bila parlamentarna preiskava neustrezno časovno razdeljena na obdobje pred in po razglašeni epidemiji, s tem pa se je “namenoma pozornost preusmerjalo zgolj na ukrepanje vlade Marjana Šarca”. Zavrnil je očitke vmesnega poročila, ki so se nanašali na prepočasno odzivanje prejšnje vlade glede sprejemanja ukrepov za zajezitev širjenja covida-19.
Član komisije Robert Pavšič (LMŠ) je k vmesnemu poročilu podal ločeno mnenje. V njem med drugim ugotavlja, da je bilo stanje zalog zaščitne opreme pred 12. marcem 2020 skladno z globalnim trendom in da so bili ukrepi institucij skladni z medicinskimi doktrinami in dostopnimi študijami glede širjenja epidemije.
Pavšič je kritičen do poročila, ker ta ne navaja po njegovi oceni ene od glavnih odgovornih oseb, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Zavod za blagovne rezerve, ki naj bi sodeč po vmesnem poročilu ne imel zadostne količine zaščitne opreme, sodi v pristojnost gospodarskega ministrstva, je pojasnil Pavšič. Kot sporno je označil tudi dejstvo, da komisija ni zaslišala odgovornih oseb iz omenjenega zavoda.
Ob očitku iz vmesnega poročila, da je bila prejšnja vlada počasna pri sprejemanju ukrepov za zamejevanje širjenja koronavirusa, je spomnil, da je bila Slovenija z zaprtjem meje z Italijo med prvimi državami EU, ki so se odločile za ta ukrep.
Državnemu zboru tako Pavšič predlaga, naj pripravi pravno podlago, s katero bo javnosti omogočen zakonit vpogled v zbrano dokazno gradivo preiskovalnih komisij od 1. februarja 2020 do 24. aprila 2022.
Vmesno poročilo komisije bo sicer obravnaval še DZ.
