V prispevku s podobnim naslovom kot je zgornji, sem napisala: »Bistvo medijske svobode je v soočenju različnih mnenj.«
Mediji s svojimi manipulacijami ustvarjajo mnenje ljudi in s tem tudi izid volitev.
Medijske manipulacije (nepopolna informacija in zavajajoča interpretacija oz. komentar) so stalnica slovenskih osrednjih medijev, ki oblikujejo javno mnenje. Zato je objava nasprotnega mnenja temelj profesionalnega medija in posledično demokracije v družbi. Na volitvah odločajo volivci, ki dobijo informacije v osrednjih medijih. »Govorimo jim, kako naj razmišljajo,« je bilo jasno sporočilo nekdanjega urednika Financial Timesa pred leti na strateškem forumu na Bledu.
Pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja starejše populacije (ta še vedno prevladuje med slovenskimi volivci) igrajo tudi pisma bralcev in različni intervjuji ter izjave znanih oseb v najbolj branih tiskanih medijih. Pomembne so ženske revije, saj volivke prevladujejo.
Vse bolj pomembno vlogo igrajo družbena omrežja. Problematičen postaja Facebook, kjer se lažne novice hitro širijo med funkcionalno nepismenimi »prijatelji«. Medtem ko mi je frizerka, ki vedno voli nov obraz (kazala mi je letak, poln pohval o »najboljšem menedžerju«, nato je iz razočaranja volila moralnega in etičnega Cerarja, nato …), že pred leti povedala, da ne verjame, da Janša (ki »je ciničen in aroganten«, so ji povedali osrednji mediji) tepe ženo, mi je pred kratkim soseda iz Solkana dejala, kako je Golob prijazen in da iz zanesljivih virov ve, da Janša tepe ženo. Takle mamo, Golobove svobodne volivke!
Bralka One okarala Alenko Puhar, ni se pa prepričala, kaj je res in kaj ne
Publicistka Alenka Puhar je 26. julija 2022 odgovorila bralki revije Ona (Delo), ki je Puharjevi v pismu očitala »težke in neresnične besede«, ker je 5. julija napisala:
»Zgrožena sem ob pomisli, da nekdo s podporo uredništva, znova skuša uvesti metode, zaradi katerih je v nedavni preteklosti trpelo toliko ljudi takega kova kot Mija Velikonja Kandus in Angela Vode – po moje ne zaslužijo sploh, da bi bile objavljene. Urednica S. Obolnar jih je objavila.« (Alenka Puhar)
Bralka One je Puharjevi celo napisala, da bi se morala urednici Sabini Obolnar opravičiti (sic!), saj »urednica One Sabina Obolnar objavlja pisma ene in druge politične opcije«, je napisala. Da je to laž sem opisala oktobra 2021 v članku Manipulativne laži in cenzura Sabine Obolnar.
O tem kako medijska manipulacija (nepopolna novinarska informacija, lažna interpretacija oz. komentar) vpliva na nestrpna in sovražna pisma bralcev, ki nato prepričujejo preostalo javnost, je v svojem zanimivem in poučnem pismu napisala Alenka Puhar.
Užaljena bralka se je 2. avgusta v Oninih Pismih spet oglasila in poudarila, da je protestirala, ker je Puharjeva kritizirala uredništvo One, in ponovila, da »urednica Sabina Obolnar objavlja pisma ene in druge politične opcije in je krivično, da tega ne opazi«.
Pismo, ki ni bilo objavljeno v Oni
Še isti dan, 2. avgusta, dopoldne sem poslala na uredništvo pismo – repliko, toda … Moje pismo ni bilo objavljeno, urednica Sabina je šla celo v protinapad in objavila kar tri šank-pisma, tj. pisma, ki se navdihujejo gostilniških čvekih: proti komu le?
Takle mamo, urednica in pišoči bralci Dela, One in Slovenskih novic.
Moje kratko neobjavljeno pismo – replika na Težke besede in napake
Prebrala sem odgovor ge. Alenke Puhar (Težke besede in napake, Ona, 26. julija) bralki One Aidi Žvan iz Ljubljane. Odgovor je bil večplasten in je posredno odgovarjal tudi drugim bralkam in bralcem One, piscem pisem. Zanimivo, koliko se jih v ženski reviji oglaša z ideološkimi temami, brez pojasnjevanja, navajanja dejstev, ampak kar s trditvami, floskulami. Prav tako 26. julija se je oglasil tudi bralec Ludvik Matjašič, ki v pismu omenja Francijo, kjer »nimajo možin in dežmanov, ki bi sodelovanje z okupatorjem hoteli prikazati kot najsvetlejše obdobje francoske zgodovine«. Njegov zapis pove, da bralec ne pozna vsebine knjig obeh avtorjev. In še, njuno pisanje temelji na arhivskih podatkih.
V Oni dobijo prostor predvsem hujskači in ponavljalci izmišljotin
Bralka Aida Žvan v svojem pojasnilu Alenki Puhar pravi, da jo je zmotilo le kritiziranje uredništva One, saj »urednica One Sabina Obolnar objavlja pisma ene in druge politične opcije«, in doda, da tema njenih pisem Puharjevi ni Janez Janša. A. Puhar je namreč v odgovoru bralki Aidi pojasnila tudi dejstva o Janezu Janši, ki ga množica bralcev Dela (tudi novinarjev), diskreditira brez navajanja argumentov. Omenila je tudi montirano sojenje, tako leta 1988 kot 2011–2014. V pismu je omenila pobeg Draga Jančarja z Dela (včasih kolumnist v SP) zaradi nesramnih komentarjev bralcev na njegove zapise o levi demokraturi. Spregovorila je o zamolčanju (nepravovernih) ideoloških pogledov dr. Kajetana Gantarja. In še mnogih drugih intelektualcev – tudi danes, dodajam sama.
Bralka A. Žvan je 5. julija 2022 očitala Puharjevi »težke in neresnične besede«, ker je napisala: »Zgrožena sem ob pomisli, da nekdo s podporo uredništva, znova skuša uvesti metode, zaradi katerih je v nedavni preteklosti trpelo toliko ljudi takega kova kot Mija Velikonja Kandus in Angela Vode – po moje ne zaslužijo sploh, da bi bile objavljene. Urednica S. Obolnar jih je objavila.«
O hujskaškem (sovražnem) pisanju nekaterih bralk in bralcev One brez dejstev, argumentov sem poslala na Ono kar nekaj kritičnih pisem, ki pa niso bila objavljena. Le zakaj, sprašujem uredništvo, gospo Aido in bralce hujskače. Koga boli resnica?
Zato objavljam svoje mnenje (vedno podprto z dejstvi, viri) na spletni strani Dosje (bivše novinarke, pred leti izgnane z RTVS), kjer razkrivam (opisujem) tudi medijske manipulacije novinarjev Dela (One).
»Človekova svoboda ni prostost od okoliščin, ampak svoboda, da se postavi na stališče do vsakršnih okoliščin, ki ga lahko doletijo.« (Viktor Frankl)
