Rezultate nacionalne raziskave o razširjenosti covida-19 bodo predstavili na ponedeljkovi dopoldanski novinarski konferenci, je za STA napovedal predstojnik inštituta za mikrobiologijo in vodja raziskave Miroslav Petrovec, ki je vodil raziskavo. Vanjo so vključili 1368 oseb, doslej znani podatki pa ne kažejo velike razširjenosti virusa.
Petrovec danes še ni želel razkrivati izsledkov raziskave, ki se je začela 20. aprila, pojasnil je, da imajo zvečer še končni sestanek o njej. Potrdil je, da so v raziskavi ekipe na domu obiskale 1368 oseb in jim odvzele vzorce – bris nosnega dela žrela, v katerem so preverjali akutno okužbo z novim koronavirusom, in vzorec krvi za dokazovanje protiteles, s čimer so ugotavljali, ali je oseba bolezen že prebolela.
Po do zdaj objavljenih podatkih so v raziskavi na podlagi odvzetih brisov dokazali eno novo okužbo, in sicer 25. aprila. Eni osebi, pri kateri je bil test v raziskavi pozitiven, pa je bila okužba diagnosticirana že pred enim mesecem. Rezultatov krvnih preiskav za zdaj še niso objavljali, je pa Petrovec danes zatrdil, da so tudi krvni testi že opravljeni.
Tudi minister Tomaž Gantar je za STA dejal, da s končnimi izsledki raziskave ni seznanjen, da pa doslej objavljeni podatki kažejo nizko prekuženost z novim koronavirusom v Sloveniji.
Prav tako je vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović za STA pojasnila, da o preliminarnih rezultatih raziskave ni obveščena, saj da to tudi ni potrebno. “Zaenkrat vemo le to, kar je bilo mogoče prebrati v medijih. Preliminarni rezultati so lahko zavajajoči, zato nima smisla o njih sploh razmišljati,” je dejala. Napovedala je še, da bodo tudi v svetovalni skupini rezultate raziskave pregledali in ocenili takoj, ko jih bodo prejeli.
Če bodo rezultati raziskave pokazali, da je v državi sorazmerno malo novega koronavirusa, si lahko po njenih navedbah 18. maja obetamo še en sklop rahljanja ukrepov, kot sta odprtje večjih trgovin in postopno sproščanje turizma. Poudarila pa je, da razglasitev konca epidemije ni odvisna od raziskave. To bi bilo po njenih besedah mogoče le, če kar nekaj časa ne bi bilo novih okuženih in bi tudi padalo število hospitaliziranih bolnikov.
“To je zgolj teoretično razmišljanje, saj je populacija ostala občutljiva na virus ter virus še vedno kroži po Evropi in po svetu. Paziti moramo, da ne pride do vnovičnega večjega vnosa virusa v državo,” je opozorila. Po njenih besedah bomo morali biti pozorni, kateri gosti bodo prihajali na počitnice v Slovenijo, pri tem pa bi bilo zaželeno elektronsko sledenje stikov za celotno EU.
Vzorec ljudi za raziskavo je pripravil Statistični urad RS (Surs) v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede. Iz centralnega registra prebivalcev so v vzorec naključno izbrali 3000 prebivalcev. Starostne omejitve ni bilo, zato so vključili prebivalce vseh starosti. V prvem koraku so naključno izbrali 300 območij v Sloveniji, v drugem koraku pa so znotraj vsakega izbranega območja izbrali 10 oseb. Vzorec je reprezentativen glede na starost in spol ter teritorialno razdelitev Slovenije in bo omogočil posploševanje rezultatov raziskave na celotno prebivalstvo Slovenije, so ob začetku raziskave pojasnili na Sursu.
Izvajalci raziskave so vsem, zajetim v vzorec, poslali vabila k sodelovanju, tiste, ki so se na vabilo odzvali, pa so nato ekipe obiskale na terenu. Po približno tednu dni so tiste, ki se za sodelovanje še niso odločili, povabili še enkrat. Izsledke ugotovitev o akutnih okužbah so v primeru pozitivnih izidov objavljali sproti, o izsledkih krvnih preiskav pa še niso poročali. V primeru novo odkrite akutne okužbe na testu v okviru raziskave, kjer so sicer po Petrovčevih pojasnilih ugotovili okužbo v izzvenevanju, so poleg preiskovanca takoj obvestili tudi področno epidemiološko službo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Preiskovanca so nato obiskali epidemiologi in z njim opravili epidemiološki intervju, tako so poiskali tudi vse stike in jim svetovali izolacijo.
Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.
V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.
Hvala Vam.
