Predsednik vlade Janša: Del Balkana, ki še ni v EU, je potencialni plen Putinovih aspiracij

“To, ali se bo Ukrajina obranila ali ne, je pomembno za Slovenijo, Evropo, cel svet. Če bo Ukrajina zdržala, potem lahko računamo, da ne bo prišlo do eskalacije, temveč do pogajanj,” meni predsednik slovenske vlade Janez Janša. Po njegovem mnenju je to edini način, da bomo spet prišli do vsaj neke srednjeročne vzpostavitve sveta, kot smo ga poznali doslej v zadnjih desetletjih od konca hladne vojne.

V Ukrajini se torej odloča prihodnost Evrope, morda še kaj več. “Zato vojna v Ukrajini ni nekaj stran od nas, nekaj nepomembnega, v kar se ne smemo vmešavati in moramo potisniti glavo v pesek,” pravi Janša in poudarja, da se je treba zavedati, da od naših meja do Ukrajine ni veliko več kot od Slovenije do Beograda.

“Imamo neko srečo, da smo ob Jadranskem morju in ne ob Črnem morju. Da smo že v Natu, da smo že v Evropski uniji. Da nismo tam, kjer so Ukrajinci, Gruzijci in pa Moldavci,” opozarja Janša, ki upa, da si nihče ne želi nove hladne vojne, novega sveta, kjer bomo petkrat več dali za oboroževanje, za lastno varnost. “Kjer se bo spet na nekatere narode gledalo kot na sovražnike. Ukrajinci se v tem trenutku borijo tudi za nas,” poudarja Janša.

“Upanje, da veš, da nisi sam, je v tem trenutku pomembnejše od orožja. Orožje je sicer tudi potrebno, vsakršna pomoč je potrebna. Sporočilo, da so del svobodnega sveta, da jim priznavamo pravico, da odločajo o svoji usodi, da obsojamo rusko agresijo na Ukrajino, je zelo veliko,” meni Janša, ki je v dnevnem stiku z voditelji Ukrajine.

“Pravijo mi, da je to, da niso pozabljeni, da velik del sveta stoji za njimi, v tem trenutku ključno,” pojasni Janša in še enkrat poudari: “Ukrajinci se borijo tudi za nas, in zato jim pomagamo, kakor moremo. S tem skrbimo tudi za svojo varnost. Gre za to, v kakšni Evropi bomo živeli v naslednjih 10 ali 20 letih.”

Podpora Pekinga Putinovim ambicijam
“Vse od debakla v Afganistanu so nekatere poteze, ki jih vlečeta Peking in Moskva, usklajene,” pravi Janša, ki je prepričan, da Putin te poteze do Ukrajine ne bi potegnil brez nekega tihega soglasja Kitajske. Ta se je včeraj tudi vzdržala v Varnostnem svetu Združenih narodov pri obsodbi ruske agresije.

“Mislim, da se je prvič, odkar je članica varnostnega sveta, postavila na rusko stran, ko je obsodila sankcije proti Rusiji, ne pa same invazije. To ni nevtralna politika,” opozarja Janša. Tudi če pogledamo vojaško sodelovanje med obema država v zadnjih desetih letih, je to nekaj drugega, kot poznamo iz prejšnjih desetletij. “Razvoj hipersoničnih raket, ki so spremenile prevlado Zahoda in ZDA, je očitno skupni projekt Rusije in Kitajske. Ne bodimo presenečeni, če bo naslednja tarča Tajvan,” poudarja Janša. Sicer je Tajvan na drugem koncu sveta, vendar je država zelo pomembna tudi za Slovenijo. Polovica polprevodnikov prihaja iz tovarn na Tajvanu. “Če si Kitajska zagotovi prevlado nad to proizvodnjo, potem bo minilo nekaj težkih let. Verjetno bomo po predalih iskali stare pametne telefone, ker novih ne bo,” potencialne težave vidi Janša.

Bo počilo tudi v BiH?
“Trenutno nevarnosti, da bi se Republika Srbska odcepila od BiH, ni. Lahko pa nastane,” meni Janša, ki pa poudarja, da ne gre le za BiH. So še nerešena vprašanja med Srbijo in Kosovom, zapletena notranjepolitična situacija je tudi v Črni gori. “Ta del Balkana, ki še ni v Evropski uniji, je potencialni plen Putinovih aspiracij. Lahko pa Putin spodbudi zgolj neke konflikte in nemire s ciljem, da se Evropa ukvarja z Balkanom, medtem ko se Rusija ukvarja z vzhodno soseščino. Tega ni za izključiti, zato je EU tudi okrepila vojaško prisotnost v BiH,” poudarja Janša.

Če torej pade Ukrajina, je naslednja Moldavija, potem Gruzija, Zahodni Balkan in pa Baltske države. “Gre za zelo resne stvari. Česa takšnega, kot so bili zadnji nastopi Putina, nismo slišali od 30. let preteklega stoletja. To je ta govorica, ki pravi, da 40-milijonski narod nima zgodovinske pravice, da obstaja. Kdo mu je dal to pravico, da ogroža desetine milijonov življenj?” se sprašuje Janša in poudarja, da je Zahodni svet v zadnjih desetletjih živel v prepričanju, da so taki časi za nami. Da je to samo še v zgodovinskih učbenikih oziroma v delih sveta, ki so daleč stran.

“V interesu Rusov je, da izberejo novega voditelja”
“Delna energetska odvisnost Slovenije in Evrope od ruskih energentov je strateški problem,” pravi Janša. Po njegovih besedah marsičesa ne bi bilo, če te odvisnosti ne bi bilo. “Ko govorimo o izpostavljenosti slovenskega gospodarstva do Rusije moramo vedeti, da so druge države veliko bolj izpostavljene. Nekatere države so 100-odstotno odvisne od dobave ruskega zemeljskega plina, druge od dobave nafte, nekatere celo od ruskega premoga,” opozarja Janša.

Po njegovem mnenju je odločitev Nemčije, da zamrzne Severni tok 2, 10-krat bolj boleča v primerjavi s tem, kaj lahko Slovenija izgubi zaradi sankcij. “Pa je Nemčija na to pristala in je še vedno kritizirana. Mi včasih ne razumemo, kaj ta izpostavljenost v primeru nekaterih držav pomeni ne samo kot ekonomski, ampak tudi politični in socialni dejavnik,” poudarja Janša. Sam sicer meni, da je Putin z invazijo Ukrajine dokončno spodbudil Evropo, da se osvobodi energetske odvisnosti od Rusije.

“To je bila velikanska Putinova napaka,” meni Janša. Sicer bosta Slovenija in Evropa nekaj let imeli težave zaradi tranzicije, vendar bo Rusija izgubila ogromen trg. “Če v kratkem ne pride prekinitve vojne, se bo vzpostavila nova železna zavesa. Cena tega bo visoka tudi za Slovenijo in EU, vendar za ruski narod bo pa cena strašanska,” meni Janša in dodaja: “V interesu Rusov je, da čim prej izberejo novega voditelja, ki ne bo ogrožal drugih in pa prihodnosti lastnega naroda.”

Slovenija bo sprejela begunce
Slovenija je pripravljena na prihod beguncev iz Ukrajine. “Menim pa, da pesimistične ocene, da bo polovica Ukrajincev zapustila svojo domovino, ne držijo. Če bo Ukrajina zdržala in se bo ubranila, se bodo begunci, ki so že pobegnili pred vojno, lahko vrnili domov,” meni Janša.

Prve prošnje za azil v Sloveniji so sicer že bile vložene. “Slovenija ima kapacitete za sprejem beguncev. Vidim pa tudi pripravljenost slovenskih družin, da se beguncem pomaga neposredno. Tako kot se dogaja po celi vzhodni Evropi, kjer družine pomagajo družinam,” pravi Janša.