Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Po nekaterih odstopih na lokalnih ravneh, smo priča tudi odstopu mestne svetnice v občini Šoštanj in tamkajšnje predsednice okrajnega odbora stranke SD, Bojane Žnider. Kot navaja Žniderjeva na Facebooku je razlogov za njen odstop več, končna odločitev pa je padla zaradi nestrinjanja o sosežigu odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj, saj se je postavila na stran tamkajšnjih prebivalcev. “Glede na ves trud, ki je bil vložen v to, da se sosežig prepreči, pomeni ta sklep sveta zame veliko razočaranje,” je zapisala. Medtem pa se je še odločila, da bo svoj mandat v Svetu občine Šoštanj nadaljevala kot samostojna svetnica. “In seveda še naprej delala v dobro ljudi,” je poudarila.
Lokalni odbori SD postajajo šibka točka stranke zaradi svoje centralne politike. Že v preteklosti smo izpostavljali, da v stranki SD vlada vse večje nezadovoljstvo v stranki, o čemer pričajo tudi odstopi nekaterih županov, kot je denimo odstopil župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik. V javnosti pa je tudi odmevala izključitev ilirskobistriškega župana Emila Rojca. Rojc je kasneje izpostavil vse večji razkol med župani in centralo SD, saj le-ti zelo dobro sodelujejo s trenutno vlado in pričakujejo tudi uresničitev
Tokrat smo v uredništvo prejeli novico, da je protestno z mesta predsednice okrajnega odbora Šoštanj in iz stranke SD izstopila njihova predsednica Bojana Žnider. “Ne bom dolgovezila, v sredo sem odstopila z mesta predsednice OO SD Šoštanj, danes pa tudi iz stranke SD,” je pojasnila Žniderjeva na Facebooku.
Razlogov za odhod iz SD več
Poudarja, da je razlogov za njeno odločitev o odhodu več, medtem ko je zadnji razlog bil nestrinjanje z dopuščanjem sosežiga odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj. Mestni svetniki občine Velenje so tako glasovali za nadaljnje izvajanje sosežiga odpadkov, saj ima občina od tega tudi finančne koristi (približno 700 tisoč evrov letno). Žniderjeva kot članica SD pa se z odločitvijo svetnikov s strani SD ni strinjala (18 svetnikov SD v MO Velenje predstavlja večino občinskega sveta). “Razlogov za mojo odločitev je več, naj omenim le zadnjega, to je glasovanje Sveta MOV o stališču glede sosežiga odpadkov v TEŠ, ki še vedno na nek način dopušča sosežig,” je še dejala.
Žniderjeva se je pri glasovanju postavila na stran prebivalcev, saj meni, da bi svetnice in svetniki MOV lahko pokazali določeno mero solidarnosti do krajanov Šoštanja, saj se TEŠ navsezadnje nahaja v Šoštanju, kakovost zraka pa vpliva tudi na prebivalce Velenja. “Glede na ves trud, ki je bil vložen v to, da se sosežig prepreči, pomeni ta sklep sveta zame veliko razočaranje,” je zapisala. Medtem pa se je še odločila, da bo svoj mandat v Svetu občine Šoštanj nadaljevala kot samostojna svetnica. “In seveda še naprej delala v dobro ljudi,” je poudarila in se postavila po robu velenjskemu delu SD, ki bi morala po motu stranke “rdeče je novo zeleno” zmanjšati obremenitve na okolje in stremeti k bolj zelenim tehnologijam.
Na Mestni občini Velenje pravijo, da gre v tem primeru za nadomestna trdna goriva iz odpadkov, ki so predhodno sortirane in predelane odpadne snovi in niso primerne za nadaljnjo ponovno uporabo ali recikliranje, jih je pa zaradi relativno visoke energijske vrednosti možno uporabiti v energetske namene, kot delno zamenjavo za klasična fosilna goriva. Generalni direktor Teša Viktor Vračar je za RTV povedal, da je načrtovani projekt sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljiv, saj naj ne bi poslabševal trenutne okoljske slike Šaleške doline. Ker naj bi odpadki v primerjavi z lignitom imeli višjo kurilno vrednost, v vodstvu TEŠ ocenjujejo, da z njegovim dodajanjem izboljšujejo učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline. Vse strokovne analize, ki so jih v TEŠ izvedli za PVO, kažejo, da se kakovost zraka in okolja zaradi sosežiga naj ne bi poslabšala: “Nasprotno. To potrjujejo tudi monitoringi tujih, predvsem nemških termoelektrarn, ki že vrsto let uporabljajo tovrstno gorivo,” so še dejali.
Za mnenje o omenjeni problematiki smo povprašali tudi poznavalce, ki so nam obrazložili, da v osnovi sežig omenjenih odpadkov nima večjega vpliva na okolje, kot pa premog. “A pri tem bi morali biti pazljivi, kajti ne vemo kakšna je vhodna kvaliteta omenjenih odpadkov,” svarijo. To preprosto pomeni, da ljudje v Šoštanju ne vedo ali so ti odpadki dejansko pregledani, tako kot bi morali biti, saj lahko termoelektrarna Šoštanj varčuje pri pregledu kakovosti. V nadaljevanju še poudarjajo, da bi bilo v primeru sežiga teh odpadkov (gre za mešane odpadke iz gospodinjstev) potrebno v prihodnosti v TEŠ zagotoviti novo tehnologijo, s katero bi dejansko odpadke uplinjali, kar pa bi zmanjšalo vplive na okolje na minimum in s tem poskrbeli za boljše bivalne pogoje tamkajšnjim prebivalcem.
Prebivalci so kritični: s kurjenjem odpadkov izvajamo še večji pritisk na okolje, kot v preteklosti
Nasprotno pa so tamkajšnji prebivalci prepričani, da gre vseeno za strupene snovi, ki vplivajo na kakovost zraka in posledično tudi na zdravje prebivalcev v Šaleški dolini. Prav tako je zanimivo, da je Zavod za turizem Šaleške doline in številni lokalni ponudniki pridobilo nov oznako Green&Safe. Z aktivnostmi, ki temeljijo na varnosti, odgovornosti in trajnosti, povečujejo zaupanje gostov, da sta Slovenija in Šaleška dolina zelena ter varna turistična destinacija. Prebivalci so kritični: “Ali je sosežig odpadkov zelena aktivnost, ki omogoča varno in čisto okolje za prebivalce in turizem?”
