Na posvetu v organizaciji Spletnega očesa so strokovnjaki pojasnili možnosti pregona sovražnega govora na spletu. Generalni državni tožilec Drago Šketa je opozoril, da vsak sovražni govor v naši zakonodaji ni kaznivo dejanje. Aibhinn Kelleher iz Facebooka meni, da je treba iskati ravnovesje med zaščito svobode govora in pregonom sovražnega govora.
Kot je pojasnila sooblikovalka politik obravnavanja spornih vsebin pri Facebooku Aibhinn Kelleher, pri vprašanju sovražnega govora upoštevajo nacionalno zakonodajo in sodelujejo s pravniki pa tudi z več sto nevladnimi organizacijami po vsem svetu. V prvi četrtini letošnjega leta so umaknili 2,5 milijona objav sovražnega govora, pri čemer je Kelleherjeva pojasnila, da je sovražni govor zelo kompleksen in da zanj ni mednarodne definicije, zato so pogoste dileme, kaj je in kaj ni sovražni govor.
Med primeri je navedla, da denimo posameznikovega stališča, da se mu ne zdi primerno, da so v neki državi duhovniki posiljevali otroke, ne bodo umaknili, ne dovolijo pa, da se v zapisih posplošuje, češ da vsi duhovniki posiljujejo otroke. Tudi nasilen govor proti migrantom bodo pri Facebooku umaknili, zapisa, da migranti niso dobrodošli, pa ne, je pojasnila v odgovoru na vprašanje glede nedavnega predvolilnega oglasa, ki je prikazoval migrante in znak stop.
Prijave spornih vsebin, kot so poleg sovražnega govora denimo tudi spolne zlorabe, na Facebooku po navedbah Kelleherjeve spremlja 7500 ljudi po vsem svetu, med njimi so tudi slovensko govoreči. Gre za zahtevno delo, saj posamezniki vidijo veliko krutih vsebin, zaradi tega imajo na voljo tudi psihologe, je pojasnila. Nekatere neprimerne objave identificirajo tudi avtomatizirano z umetno inteligenco, kar je sicer pri sovražnem govoru zelo težko, saj je odvisno tudi od konteksta, v katerem sta zapis ali fotografija objavljena.
O umiku sovražnega govora obvestijo tistega, ki ga je objavil, če s takšnimi objavami sistematično nadaljuje, ga nato blokirajo, sprva začasno, denimo za en dan.
Tudi generalni državni tožilec je omenil možnost kolizije dveh človekovih pravic, in sicer pravice do svobode izražanja in pravice do osebnega dostojanstva. Ob tem je Šketa pojasnil, da je sovražni govor raznolik in vključuje neprimeren govor (denimo kletvice in žaljivke), nesprejemljiv govor (ki lahko vodi do zasebne tožbe zoper čast in dobro ime) ter kaznivi sovražni govor, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Kazenska regulacija je po njegovih navedbah pridržana le za najhujše oblike. Kot je pojasnil, je kazensko pregonljivo dejanje, kadar gre za konkretno ogroženost neke deprivilegirane skupine, denimo če nekdo grozi romski skupnosti v neki vasi, prekršek pa bi lahko bil, če bi šlo za dejanje zoper posameznikovo dobro ime.
Za ugotavljanje prekrškov je pristojna policija. Tomislav Omejec iz Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave je pojasnil, da je ugotavljanje tovrstnih prekrškov težavno, saj je sovražni govor lahko zelo prikrit. Tako denimo v zapisu Rom niti ni nujno omenjen, pa vsi vemo, da gre za Roma, je pojasnil.
Po Omejčevih navedbah mora biti pri prekršku konkretna grožnja ali žalitev zoper nekoga. “Tudi če bi policija zaznala sovražni govor, ne more uvesti postopka o prekršku, ampak mora biti na drugi strani zaradi tega nekdo vznemirjen,” je dejal.
Pri prijavni točki Spletno oko so pripravili tudi nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih, v katerem so pojasnili, da je ob objavah običajno ikona, ki ob kliku ponudi tudi možnost prijave neprimerne vsebine. Tistim, ki nameravajo domnevno nezakonit sovražni govor prijaviti organom pregona, svetujejo, da pred tem napravijo zaslonsko sliko. Tistim, ki imajo s prijavo težave ali so sovražni govor že prijavili, pa se družbeno omrežje na to ni odzvalo, pa sporočajo, da lahko na to opozorijo Spletno oko.
